Strani

nedelja, 2. marec 2008

8 mesecev



Kako hitro rasteš, najina lubica! Ati pa ne bi bil ati, če te ne bi že zdaj posadil na stričkov motor.
Teža:8530g
Velikost:73cm
Danes smo bili na sprehodu okoli Šmartinskega jezera, kot ponavadi ob vikendih. Pa še lep sončen dan je bil. Najprej smo prehodili del poti dopoldan na eni strani jezera (nasproti ribiške koče) in potem še popoldan na drudi strani jezera (od čolnarne do glavne ceste).
Bistvena novost vseh teh 8 mesecev, odkar je Larisa z nama pa je ta, da se zadnjih deset dni ne dojiva več ponoči. Prvo noč brez dojenja sem zakuhala jaz, čisto po naklučju, ker sem mislila, da še ni ura za dojenje, ko se je zbudila in sem jo potolažila kar z dudo. Ko se je naslednjič zbudila je bilo že jutro. Potem sem to lepo ponovila tudi naslednjo noč in še naslednjo. Tako nekako furava že kar deset dni. Sicer še ne verjamem, da bo res uspelo. Po kakšnem mesecu brez nočnega hranjenja pa bom verjela, da se mogoče bližamo prespanim nočem. Seveda se ponoči kar nekajkrat zbuja, včasih večkrat, včasih manj. Polno prespane noči brez alarma pa še nismo doživeli.
Dojima se navadno le še zjutraj, okoli šeste ali sedme, včasih pa niti to več ne. Temu primerno je tudi mleka vedno manj. Sicer si dvakrat ali trikrat na dan (ko Larisi skuham) mleko načrpam, da ga ima za zajtrk. Le kakšnih dobrih 100ml, včasih tudi več. Čez dan pa ni šans, da bi se dojile, ker griiiiiizeeee. Počasi se bova poslovili od dojenja, čeprav mi je kar malo hudo. Sem se res namučila, da je dobila vsaj polovico mojega mleka. Glede na to, kako je kazalo na začetku, sem za dojenje naredila vse in še več. Želela sem, da bi se ji kolikor mogoče zgradila odpornost. In res smo se zaenkrat uspele izogniti prehladom.
Sicer je pa tudi že čas, da jaz pojem kaj mlečnega. Sem namreč prizkusila Larisino alergijo in sem po skoraj osmih mesecih, odkar ne uživam mlečnih izdelkov, pojedla - pozor - 1 majhen keks, ki je vseboval sirotko v prahu. Ko je Larisa zjutraj spila mleko, ki je bilo načrpano nekaj ur po tem, je ure in ure neutolažljivo jokala. Če je bilo to res povezano s tistim keksom ne morem zagotovo trditi. Mislim pa, da je bil kriv keks, ker že nekaj mesecev ni tako jokala in potem je bilo tudi spet vse v redu. No, tako kot smo je vajeni. Pritožuje se tako ali tako venomer.
Še kaj novega? Plazi se vsepovsod, vsede se zadnji teden že sama iz ležečega položaja. Pravi akrobat je postala. Ko sedi lahko nogo prestavi naprej ali nazaj. Ni mi sicer jasno kako lahko to naredi, izgleda pa nekako tako kot da bi bila gumijasta.
Zdaj že tudi lepo pomaha in ne stegne več samo rokice v pozdrav kot pred pol meseca. Najpopularnejša beseda je trenutno babababa. Tudi na nogicah kar močno stoji nekaj sekund oz. ob opori prenese vso težo na nogice. Najraje pa divje hopsa. Evo našo lubiko in Filipa.

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

iiiiiiiiiiiiiii,kaka lepotička:))))))))))...ampak je že prava babnca...pa kako čupo ima...ma je zlata!!

Freycha pravi ...

iii kak fajn je na posnetku :)) Pa kak zacvili vmes... mi je skoraj zvočnike ven pometalo hehehe

Kaj to ste bili pri čolnarni Muzelj? tam bo po vsej verjetnosti piknik. Kak se ti zdi?

aja, pa še enkrat čestitke Larisi!!

Freycha pravi ...

aja še to: jaz sem na Petrov motor že avgusta al septembra posadila tamalo, pa se še zavedala ni, letos upam, da ji bo v večje veselje.....

Toda pravi ...

ful je dobra mala!!

tejči pravi ...

Pri Muzlju, ja. So fajn parkirišče razširl. Sam zunaj se mi zdi malo placa. Pa saj nas ne bo tako velik. Na koncu jih nikoli ni toliko kot se jih prjavi.

druzinakveder.blogspot.com pravi ...

Čestitke Larisa! Prava punca je že. Naše bibe hitro rastejo, kaj!? Lepo se imejte, uživajte in bodite zdravi.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček