Svašta

Že nekaj dni me boli želodec. Kaj vem zakaj. Včeraj je bilo sploh hudo. Larisa pa pridna kot še nikoli. Se mi zdi da počasi začenja kapirat, da če grem ven iz sobe bom slej ko prej prišla tudi nazaj. Spala je prvič sploh uro in pol skupaj. Nekaj nepojmljivega, zato sem najprej pomislila, da je kaj narobe z njo. Ah, pa se tudi čudeži dogajajo. Smo pa zato danes spet na starem, ravnokar je spala kakšnih standardnih 15 min in spet je tečka. Sem pa danes naredila nekaj, kar ni v moji navadi oz. prvič sploh. Dobila je Hip-ovo kašico od marelic. In to zato, ker bogi otrok ne more jesti samo banane. Hruška jo napenja, po jabolki se ji pa vname ritka. In nimam pojma kaj naj ji od sadja še dam za jest. V trgovini trenutno razen južnega sadja, ki ga pa še ne sme ni kaj za izbirat. In kje hudiča naj zdajle dobim breskve in marelice? Kakorkoli razlogov za in proti je dovolj. Čeprav piše, da konzervansov ni, naj mi kdo potem razloži zakaj kozarec drži vse leto? Bio poreklo je super, če bi temu bilo za verjet. Da ne govorim kaj se po mesecih v kozarcu zgodi z vitamini . Ni jih več. Pa vseeno, nekaj kozarčkov Hipa imam doma, za vsak slučaj če kam gremo. In za tak primer kot je danes, da hrana ne bo preveč enolična.
No, tačas ko sem tole pisala - 2min recimo - je bila sama z igračami. Pa se mi je zdela nekam sumljiva tišina in grem preverit kaj počne. In jo dobim še samo s polovico lista (natisnila sem mere za čeveljce in dala v PVC mapo), ki ga je dobila dol z omare, bog ve kako. Dala ven iz mape in že pol pojedla. Dobr da še pogoltnila ni in sem ji lahko iz ust vzela. Je pa protestirala. Vidite zdaj kako je željna pokušati nove jedi. :)
No, tačas je že ušpilala neki novga. Potegnila z mize vazo z rožami, ki sem jih včeraj dobila od Robija. Seveda se je polilo kakšen liter vode po parketu. Ko sem priletela k njej je imela že vso rit in noge namočene. Tačas ko sem jo preoblekla in previla ( bai d wej plenice so storile kar obljubljajo, ritka je bila znotraj suha, zunaj pa mokra) je parket že sumljivo spremenil barvo. In še nekaj sem ugotovila. Puzle kar dobro držijo vodo, spustile so samo tam kjer je Larisa črke ven potegnila. Vsekakor znak, da nič več ne smem k računalniku, ne glede na to kako malo ga zadnje mesece uporabljam. Ni mi jasno kdo bo namesto mene naredil diplomo. Me kr mal jezi tole, kar se mi dogaja. Resnično sem cele dneve sama z njo, odrezana od sveta. Sej bom čisto zabačena ratala. Ko bom iskala službo me pa tko noben več ne bo hotu, tako čudno. Sva se lepo dogovorila z mojim dragim. Ko sva se odločala za otroke. Da si deliva delo in vse obveznosti. Sem mu povedala, da jaz nič ne dam na enakopravnost današnjih žensk, ki se pojmuje tako: delaj v službi, delaj doma, vzgajaj otroke, skrbi za moža - bistvo je kariera ob vsem tem, ne samo služba, moraš bit uspešna v vsem nikoli slabe volje. Eh, ženske na tak način ne moremo biti enakopravne. Že v splošnem ne, ker smo drugačne. Kakorkoli sem zašla s teme. Počutim se pač za vse sama in v situaciji, ki je nikakor nisem hotela. Da bo moj otrok komaj poznal očeta, če bo šlo v tej smeri naprej. In bo moja puža na istem kot sem bila jaz. Sem se pa nekoč zaklela, da moji otroci ne bodo tega prestajali, kar sem jaz. Evo naju zdaj. Pa se imamo tako radi, ampak premalo časa je za vse. In jaz vem kaj so moje prioritete. Sem se pač vdala v usodo in se prilagajam vsemu v dobro najinega otroka. Upam, do bo to storil kdaj tudi on. Če ne prej, ko se vrnem jaz v službo.