Strani

četrtek, 30. december 2010

Angina

Točno en dan po prenehanju jemanja Amoksiklava je Maj Enej spet vso noč prejokal, lahko rečem, da je imel svoje polnočnice, ubožček. Diagnoza streptokok - angina. Mislila sem, da tako majhni otroci nimajo angin. Zdaj sem se res dokončno odločila za cepljenje, ker nimamo kaj izgubit. Če otrok niti teden ne zdrži brez antibiotikov in lahko preštejem dneve, ko v zadnjih treh mesecih ni jemal antibiotikov, res nimam kaj razmišljat. Tako več ne gre naprej, ker sem že sama čisto obupana. Da je ves čas bolan se pozna tudi pri njegovem razvoju, nekako je že vse zadnje mesece na isti razvojni stopnji, nič se ni spremenilo. Ne govorno, ne motorično. Ves čas samo joka in zelo težko ga s čimerkoli zamotim ali mu vzbudim zanimanje. Še meni gre na jok. Če pomislim kako je bilo pri Larisi v tem času vsak dan kaj novega, nova beseda, nova spretnost, Maj Enej pa v bolečinah preživlja dneve....
Samo naj mi še kdo reče, da so polno dojeni otroci odpornejši. Pri nas se je izkazalo ravno nasprotno.


No, da ne bom samo jamrala, Larisa na drugi strani prav uživa. Lahko bi še bolj uživala v zimskih dneh, če bi midva z MajEnejem lahko šla ven in bi skupaj kaj počeli.
Jo je pa zato ati peljal smučat, midve pa doma riševa, učiva se pisati črke, bereva pravljice, pleševa, počenjava pač stvari, ki se jih lahko počne v stanovanju. Zadnje čase tudi opažam, da se ji je močno razvila domišljijska igra. Se pa še vedno ne more dalj časa osredotočit na kakšno stvar. Nekako 10min je njen maksimum za določeno igro.
Ljudi zdaj že prav lepo nariše, s tem da je trup zelo podaljšan in le tega potem pobarva s pisanimi barvami, ki jih navadno izbere z velikim občutkom za skladnost. To me zelo preseneča, ker opažam, da bolje izbere kombinacije barv, kot bi jih jaz, ker bi pri tem preveč razmišljala. Njeni ljudje so bolj podobni modnim skicam kot otroškim punčkam. Res zanimivo, kako je razvila čisto svoj način risanja. Ravno zaradi tega je nikoli nisem učila kako risati. Samo kdaj pa kdaj kaj pripomnim in namignem, npr. naj pogleda kje se nahaja roka na pravem telesu in podobno. Ne izključujem pa možnosti, da je takšne figure videla pri drugih otrocih in posnema njihovo risanje. Vendar je precej samosvoja in navadno hoče početi vse po svoje. Ko si je mesece nazaj zaželela naučiti pisati črke, sem ji pokazala nekaj črk, vendar jih je hotela napisati po svoje in me je hotela ona naučiti kako se napiše določena črka. Prav smešno. Vseeno si jezapomnila nekaj črk, vendar ji jih moram pokazati zelo nevsiljivo, drugače me takoj popravi in pove, da jaz nimam prav????? Poleti se je naučila pisati A, I, O, te so pač najlažje, A pa ji je posebej pri srcu. Potem se je naučila tudi L in R, s S-jem imava pa probleme, ker ima njen en zavoj več. Počasi se bova naučile napisati ime.
B ima trebuščke vedno na levi strani in nikakor ji ne morem razložit, da se ne piše od desne proti levi. Šele zdaj spoznavam kakšne težave imajo levičarji. Tudi vse črke raje obrača v nasprotno smer, ker je ugotovila, da se jih z levo roko tako lažje napiše. Kompletno vsa pravila si je obrnila zrcalno, tako, da se prilegajo njeni levi roki. Če ji rečem, da mora pisati od leve proti desni mi zelo resno pove, da nimam prav in da ona dobro ve kako se piše. Po svoje ima tudi prav, žal pa se bo morala prilagoditi desničarskemu svetu.

ponedeljek, 20. december 2010

Vneta ušesa

Maj Enej gre iz enega vnetja ušesa v drugega. Nazadnje sem ga pustila doma še en dodaten teden, pa je že v noči iz srede na četrtek vso noč prejokal, tako ga je spet bolelo uho. Bilo je tako hudo, da mu sirup proti bolečinam ni nič pomagal. Zjutraj se mu je pa kar vlilo iz levega ušesa. Včetrtek sva po prvi dozi antibiotikov bila spet na pregledu in mora še naprej en teden jemati antibiotik (mislim da je od oktobra že šesta doza), da se mu luknjica v ušesku zaceli. Dobil je tudi bronhomunal za odpornost oz. to so bolj sevi raznih bakterij. Naslednji četrtek pa zopet na pregled in dobiva še napotnico za specialista. Prav tako greva k specialistu zaradi nogice, ki jo vleče za sabo, da ne more dobro hoditi.
Resno razmišljam, da bi ga dala cepiti, vendar bi rada prej preverila, katera bakterija mu sploh povzroča vnetje. Zdravnica mi je povedala, da ga lahko cepimo, vendar ni nujno, da bo cepljenje pomagalo. Nisem se pa spomnila, da bi vprašala ali je možno preveriti katera bakterija povzroča vnetje. Tokrat bi mu gotovo lahko preverili, ker mu je teklo iz ušesa. Nikoli nisem dovolj pametna.

petek, 17. december 2010

Božična želja

Larisa mi je kakšna dva tedna nazaj zaupala kaj si želi, da ji Božiček prinese:
"Mami, veš kaj bi jaz rada, da mi Božiček prinese? Eno jabolko, eno pomarančo, eno banano, eno hruško in keks."
Da bodo želje ob naslednjih božičih v podobnih okvirih pa lahko le sanjava.

torek, 07. december 2010

Prvi veliki nastop pred občinstvom


Larisa si je poleti zaželela plesati. Pa sva ji uresničila željo, tako da zdaj vsak torek hodi na plesne in se neznansko veseli. Pogosto me vpraša: "Mami, a je danes torek?"


Meni je pa všeč predvsem to, da se lahko druži s svojimi vrstniki in da v nečem, kar si je izbrala sama, uživa.
Zgornji posnetek pa je iz nedeljskega nastopa v Celjskem domu.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček