Strani

torek, 22. april 2008

Čas beži


Še sanjalo se mi ni, da je že skoraj mesec okoli, kar sem nazadnje nekaj napisala. Nekako ne najdem in ne najdem več časa. Še marsikaj me čaka, npr. diploma, pa nikakor ne uspem, zvečer sem pa preutrujena, da bi še kaj bilo od mene. Larisa je pridna. Če jo pustim za kratek čas samo, pa takoj kaj ušpiči in razmeče. Stanovanje je v popolnem neredu, kar mi gre grozno na živce. Pa bom tudi to morala pogoltniti kot še kaj drugega. Neznansko rada namreč odpira predale in zmeče ven vso vsebino. In potem včasih še stopit nimam kam. Da ne govorim o tem, da se na raznih neverjetnih krajih pojavljajo kakšne čudne stvari. Skratka zmešnjava, tudi če ves dan pospravljam. Ja, saj sva poskusila z zaporo predalov, pa je tudi to pogruntala kako odpreti. Se mi ne sanja kako. Verjetno je mene videla kako to naredim. In več kot enkrat ji tudi ni treba pokazati. Resnično se čudim, da so otroci v tej starosti že tako bistri. Da bi pa besedico ne vzela resno, mi pa še ni uspelo. Gladko presliši. In v potrdilo, da ničkolikokrat na dan sliši besedo ne, naj povem, da jo prav lepo izgovori.Robi pravi, da se bo kmalu začela predstavljati kot Larisane, ker bo mislila, da ji je tako ime. No, pa tudi tatatata drdra, pa kakšen mamamamma in bababba je vmes. In če misli, da ji je kaj dobro uspelo vsa navdušena zaploska. Ploskati je začela kar sama od sebe, je nisem nič posebej učila. Kar vse po vrsti, kar kdaj vidi posnema. Obožuje moj telefon, sploh če ji naštimam muziko, slikanica Grdi raček pa lahko v trenutku ustavi najbolj neutolažljiv jok. V triciklu se rada vozi, nič zato, če še ne doseže pedalk. Najbolj je pa zanimiva, ko sliši glasbo. Takoj se začne pozibavati, pa ni važno kaj posluša. Samo da je ritem. Stoji prav trdno in vsepovsod se potegne pokonci, pa naj bo to stena, stol, omara ali pa se potegne navzgor ob mojih hlačah. Korakati pa nekako noče in je niti ne silim. Bom pustila, da sama začne, tako kot sem pustila, da se je sama postavila na vse štiri.
V soboto se odpravljamo v Poreč. Prvič gremo nekam odkar je z nama Larisa. Se tako veselim, da sem že vsa nestrpna, potem bo pa tako hitro minilo, da se bom komaj zavedala, da smo kje bili. Tako je ponavadi ko je najlepše. Štiri dni bomo skupaj od jutra do večera, no, tudi to se še ni zgodilo. Ah, vonj po soli, šumenje valov, galebi in jadrnice. Božansko. Kaj je še lepšega na tem svetu, kot naši otroci in morje?




sreda, 2. april 2008

9 mesecev





Najprej nekaj čisto svežih, še današnjih fotk.
Kako čas beži. Še malo, pa grem nazaj delat. Zadnja dva meseca bosta pa verjetno kar odvršala mimo.
Danes sva imele pregled pri pediatru. Bolje rečeno Larisa. Ne vem ali naša tehtnica ni v redu, ali pa se Larisa v enem mesecu ni nič zredila, ne zrasla. Mere so namreč naslednje:
teža: 8520 g
velikost: 73 cm
obseg glavice: 42,5 cm.
To so seveda uradne mere. Verjetno jaz ne znam tehtat ne merit. Glede na to kako malo je in večinoma vse izpljune zadnji mesec, pa me je kar malo strah, da se res ni nič zredila. Pediatrinja sicer pravi, da ni straha in naj imam potrpljenje. Upam, da ima prav. Bom pa bolj pomirjena, ko pridejo izvidi krvi. Larisa ob jemanju krvi iz prstka ni niti trznila, samo čudila se je kaj teta dela. Njen motorični razvoj je baje super. P. je rekla, da nima nobenega dela z njo in da je vse super. Kocke je takoj zagrabila z obema rokama, rozino je tudi v trenutku prijela s palcem in kazalcem, le k ropotuljici se ni hotela takoj splazit. Pa to samo zato, ker je bila enaka ropotuljica kot jo ima doma in ji ni bila zanimiva. Sem pa pokazala, kakšne kolenčke ima od plazenja - čisto sive - in je p. bilo takoj vse jasno. Naročili so naju k zobarju, nekje v začetku maja. In naročila mi je tudi, naj Lariso znova naročim na ponovni test v alergološko ambulanto, da mi izdajo nov izvid in Pregomin na recept, če bo še potreben, kar po vsej verjetnosti bo.

Larisa je pravkar zaspala ob Bobu Marleyu. Očitno ji je zelo všeč. Ko sem zavrtela Three little birds, se je stisnila k meni in takoj zaspala. Toliko o reggae-ju.
Sončica moja, zlata si! Le tako naprej.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček