nedelja, 10. april 2011

Spet en referendum-referendum za malo delo

Vem, da tole ni prava stran, da se izkašljam. Mogoče pa le je, glede na to, da bi ob možnem sprejetju že omenjenega zakona lahko trpeli še naši otroci. Počasi se mi dozdeva, da smo slovenci narod bedakov. Da smo tlačani v pravem pomenu besede vem že dolgo. To je pač naša zgodovinska zapuščina, verjamem pa, da se lahko spremenimo.
Vseeno pa ne morem verjeti, da je zakon o malem delu prišel na referendum. Ne bom se poglabljala v podrobnosti zakona, vsebina je splošno znana in vsi smo jo dobili ob plačilu nekaj milijonov domov. Nihče pri zdravi pameti v sodobnem svetu ne bi smel pomisliti na takšno sužnjelastništvo. To bi moralo biti protizakonito. Ne le, da dajemo nekajkrat več državi, kot se je dajalo plemstvu v fevdalizmu, zdaj bi morali delati še skorajda zastonj in pri tem ne bi imeli nikakršnih pravic. Upam samo, da se bodo ljudje končno poučili, kaj se dogaja, uporabili samo kanček pameti, ni je treba veliko, in vzeli usodo v svoje roke. Vsi državljani imamo pravico odločati o sebi, ne pa da dopustimo, da namesto nas o našem življenju odločajo drugi. Jaz vem, za kaj se bom odločila. Za pravice, ki mi gredo po ustavi.

sobota, 09. april 2011

Volčji potok in dinozavri

Dobra izbira za ne preveč vroče dni. Čeprav danes je bilo vroče. Pa smo bili zgodnji in ob 12h že bili na poti domov. Dinozavri so navdušili Lariso, pa tudi mene. Višek veselja pa je bila množica igral, kot jih nismo videli še nikjer. Se je splačalo plačati zasoljeno vstopnino že samo zato, da slišiš kako otrok kriči od veselja.
Naj fotografije govorijo zase.





















četrtek, 07. april 2011

Nove besede in trma

Majeve besede seveda. Larisa že zdavnaj obvalada celoten besednjak. Včasih se mi dozdeva, da je celo večji kot moj. Vsekakor se včasih sprašujem: 'Kje je pa to besedo pobrala?' Ali pa mene popravlja?????

Maj je seveda druga zgodba. Njegove novosti so:
dijo - adijo
lo - roka ali rokav
halo
ve - zaveži!
voli - izvoli
li- boli
pi- pihaj
jabi - jabolko
nana - banana
lej - glej
lu - ključi
lu ali lucka - lučka

Opažam, da poskuša govoriti veliko besed, vendar izgovori samo zlog ali dva, potem pa ugibam. Če mi zraven še pokaže, je lažje.

Čisto posebna stvar pa je trma, ki se kaže na popolnoma drugačen način kot se je pri Larisi. Natanko tisti trenutek, ko rečem ne, se vrže na tla in kriči. Dva meseca nazaj je kričal kakšne pol minute, zadnje čase pa je postal vztrajnejši. Če ga ne uspem preusmerit, lahko tudi celih pet minut tako kriči, kot da ga iz kože devamo. Včasih ima tak dan, da kar naprej kriči in vedno se vpikne v nekaj kar ne sme oz. je nevarno zanj. Pleza na pulte, odpira vodo, se nevarno bliža vročemu štedilniku, odpira in razmetava predale, loputa z vrati kuhinjskih omaric, odpira školjko. Skratka same najljubše stvari, če pa ni kaj od tega, pa Larisi kaj vzame ali obratno in potem imamo dvojno tuljenje. Edina tolažba mi je misel na to, da bo tudi to minilo. Trma se bo zagotovo omilila čez nekaj časa, pa tudi z Lariso se bosta čez kakšno leto lažje igrala, ko bo mali lump sprevidel, da ni vse njegovo.

Aha, še na novo frizurco sem pozabila. Njegovi zlati kodrčki so v soboto odromali v smeti. Šla sva na prvo pravo celoglavno striženje k frizerju. In ko sva omenila, da se prvič striže sva dobila striženje celo gratis. In kako priden je bil. Zdaj ni več tak cukrček, izgleda malo preveč strogo fantovsko, vendar je bilo striženje potrebno, ker mu je bilo za vratom že pošteno vroče. Do zime bodo pa lasje ponovno zrasli in spet bo lahko opletal z lasmi, kot mu je najbolj všeč.

Večer pred striženjem

Dan po striženju na obisku pri stricu Ivanu na Ptuju.

četrtek, 31. marec 2011

Izjava tedna

Včeraj sem kazala MajEneju sliko kužka. Vztrajno je trdil, da dela mjau. Ko sem dobro pogledala je bil res malo podoben muci in to ga je zmedlo. Ravno sem mu razlagaja, da je na sliki kuža, ko je prišla mimo Larisa in tudi ona je trdila, iz čistega veselja, da naju zavaja, da ta kuža dela mjau.
'Larisa, kje si pa že slišala, da kužki mijavkajo?'
'V Aziji!'

Hmmm, mogoče pa kitajci res imajo kužke, ki znajo mijavkati.

petek, 11. marec 2011

Majev posodobljeni besednjak, Larisin r in čvekarije

Zdaj je pa res vsak dan nekaj novega. Dobesedno. Prejšnji teden me je začel klicati Mami (ne več mama) in to mu je tako všeč da kar naprej ponavlja. Ati mu je tudi uspelo izreči, ampak mu je besesa mami tako všeč, da pokaže na atija in trmasto izgovarja mami, ne glede na to kaj mu pravimo. Larisa je Lali.
Potem je nabral še kako, lulu, dudi, papa, babi, dedi, goga, to, kaj to, kuku (ta je že nekaj mesecev aktualna, ne vem če ni celo čisto prva beseda), na!
Kakšna dva meseca zna narisati krog, kmalu je dodal polžka oz. spiralo, zdaj zna narisati tudi rožico. In to prav zares. Nariše steblo, list in polžka za cvet. Včasih pride ven prava umetniška vrtnica. Žal so za zdaj vse umetnije nastale na magnetni tabli in še nimam ničesar za spomin.
Včeraj sva bila na pregledu prevodnosti ušeskov in izvid je bil precej slab. Hvala bogu, da bodo čez nekaj časa pregled ponovili, da ne bodo kar takoj rezali bobničev. Nekako me je tega groza in močno upam, da mu ne bo treba tega dati skozi.

Larisa že kar nekaj časa lepo izgovarja r v določenih besedah, v nekaterih, kjer je r težje izgovoriti pa še kar vztraja na ameriškem r. Slišati je res smešno, ampak angleško bi zdaj govorila tekoče in čisto, če se ne bi rodila tukaj. Pred nekaj meseci jo je ati naučil šteti po nemško do deset, zdaj je vrsta na meni, da se nauči še angleško. Črke pozna tako, kot malo mešano na žaru, ker je malo samosvoja. Ona mi namreč razlaga kako se kakšna črka napiše, tisto kar rečem jaz pa noče slišati. Tipična učiteljica. Torej, A je že od nekdaj njena najljubša črka, zadnje čase ji je zelo všeč še S in R. Pozna tudi I, E, O in L. V naslednji fazi pa jo moram naučiti, kako po vrsti zapisati črke, da bo znala napisati svoje ime.
Tako govori, da je, priznam, včasih ne morem več poslušati. Ko začne več ne neha. In kaj vse si namisli! Popolnoma nemogoče stvari in včasih, ko mi kaj zares razlaga, ne vem ali ji naj verjamem ali je spet na delu njena bujna domišljija.
Hm, tako se jezim, ker soba ni nikoli pospravljena (razen, če jo posparavim jaz), da sem od jeze dobila gubice.

Maj je obdržal vsaj pustni nosek

Larisa zvedava Pika nogavička

petek, 04. marec 2011

sreda, 23. februar 2011

Majev govorni razvoj

Pred časom me je tako skrbelo zakaj Maj Enej ne govori, da sem ga naročila v razvojno ambulanto - sicer bolj zaradi hoje, deloma pa tudi zaradi govora. Pa me je pediatrinja potolažila, da glede na to, da razume vse kar mu poveš, si je pač vzel malo več časa. Pa seveda mi je priporočila, da mu vzamemo dudo. Zadnji teden jo ima res samo še ponoči. Ne glede na vse, zdaj je star že leto in pol, njegov besednjak je pa približno tak kot pri Larisi pri enem letu. Sicer je zadnji mesec malo napredoval, ampak gre res počasi, če pomislim, da je v tem času Larisa vsak dan povedala kaj novega. Verjamem, da je delni krivec tudi njegova pogosta bolezen.

Kronološko je pri dobrem letu znal reči samo mama in nekaj podobnega Ipi, kar naj bi bil naš pes Filip. Pa seveda nam ne smem pozabit-rad bi jedel.
Znal pa je pokazati vse dele telesa, torej oči, nos, usta, jezik, zobke malo kasneje, roke, prstke, noge, trebušček in malo kasneje še lulčija in rito.
Pri približno 14 mesecih je znal oponašati vse živali:
muuu - za kravico
ouou - za kužka
beee - za ovčko
ga - za račko
tudi prašička je znal oponašati-to še najrajši, ker smo se vsi smejali.
Pri 15 mesecih je dodal še:
mou- za muco
in nekakšen tanek iu iu - za ptičke.
in nam se je spremenil v pravi njam njam, kadar je lačen ali pa vidi koga jesti.
Pri 16 mesecih je dodal baba - za babico, čeprav se še danes zmoti in včasih reče mama. Tudi atiju še vedno reče mama. Ata sploh noče izgovoriti, reče pa včasih tata.
pi-pi - kadar se vozi z avtom poganjalčkom po stanovanju nam pipka.
Zadnji teden, torej pri 18 mesecih pa je začel z novimi besedami, ki niso samo sestavljene enozložnice:
guga - pomeni, da se bo šel gugat
noga-končno ne rabim prevoda
goga - žoga
ilip ali ili - je zdaj naš pes Filip, ki ga naravnost obožuje
pi- pomeni, da bi rad pisal oz. risal
lulu - pomeni, da je šel kukat, kadar gre Larisa lulat in potem mi pride povedat.
Lariso pa žal kliče eee. Eee uporablja tudi za vse ostale stvari, ki jih ne zna izgovoriti in mi seveda vse pridno uganemo, da se mu ni potrebno nič potrudit.
To bi bila trenutno večina njegovega besednjaka, imam pa občutek, da bo zdaj dogajanje bolj pestro. Čas bi že bil, drugače me bo že resno zaskrbelo.

Takole je zaspal v gugalniku v nedeljo.

Zakaj?

Ta večni zakaj me včasih pripravi, da ostanem brez besed ali pa se vrtim okoli tega kaj je bilo prej-jajce ali kura.
Eden zadnjih večnih zakajev je nastal včeraj po kopanju, ko sva z Lariso gledale po TV znanega harmonikaša:
"Mami, zakaj pa fant igra harmoniko?"
"Zato, da ga lahko ljudje poslušajo in ker ob tem uživa."
"Mami, zakaj ga pa ljudje poslušajo?"
"Ker je glasbo lepo poslušati."
"Zakaj pa je glasbo lepo poslušati?"
"Ker ob tem uživamo."
"Zakaj pa uživamo ob glasbi?"
"Ker se sprostimo in nam je všeč."
"Zakaj pa nam je všeč?"
"Hmmmm, ker ob tem uživamo????????????" Pa sem pri kokoški in jajcu.

"Mami, zakaj pa samo igra in nič ne poje?"
"Ker je to instrumentalna glasba. Včasih je lepo poslušati samo glasbilo in nič petja."
"Jaz imam pa najraje, da jaz pojem pesmice."
Ostala brez besed, ker ji ne morem reči, da še ne zna igrati na nobeno glasbilo in ima seveda svoje petje najrajši.
Koliko pesmic zna, pa že dolgo nisem več na tekočem, ker je vsak teden kakšna nova. Kakšnih trideset. In za njen koncert si moramo vzeti veliko časa.

sobota, 29. januar 2011

Naši malčki plešejo

Končno mi je uspelo dodati video iz decembra.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček