Strani

petek, 16. april 2010

8 mesecev

Ravno na dan, ko je Maj Enej dopolnil osem mesecev, se je ob opori prvič postavil sam na noge. Zdaj to redno počne že teden dni in vedno bolje mu gre. Je pa smešen ko se prekopicne, ker je še zelo nestabilen ali pa se spusti ob opori in pade na rito. Včasih tudi z glavico udari po tleh, ker nisem vedno tako hitra, da bi ga ujela in potem jokamo...pa je čez nekaj minut vse pozabljeno in začne znova.
Okroglih devet kilogramov ima in ker tako malo je, se v enem mesecu skorajda ni zredil. Zdaj ga tehtam na Wii konzoli, pač z obleko vred in nimam več tako natančnih meritev, vseeno pa me skrbi, ker je spet tako neješč. Sem že mislila, da bo začel jesti, pa se je nalezel viroze od Larise in ga je minilo do vsega. Zdi se mi, da so končno začeli tudi zobki izraščat, ker si je spet začel drgnit dlesni in zraven neznansko tečnari. Vse tako kaže, da je spet eno težavno obdobje pred nami.
Navajam ga na lonček, da bi spil malo čaja in je res včeraj začel bolj konkretno piti. Mogoče ga bom tako lahko odtrgala čez dan od zize, ker se nekako ne more in ne more odvadit. Vsakič znova zahteva svojo porcijo, pa sem se vdala zdaj ko je bolenček, potem pa res ne dobi več. Imam res že vsega dovolj.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček