sobota, 23. avgust 2008

Dopust









Glede na to, kako nam je lani padel dopust v vodo, se je letos izteklo še lepše kot v sanjah. Vse se je poklopilo, ne glede na to, da sploh nisem imela upanja, da dobim dopust. Torej, firma, kjer sem delala je šla v stečaj, nato sem se prijavila v novo firmo (enak lastnik), dopust mi je seveda propadel - lanski in letošnji - in štartala sem z nule. Ne glede na to, sem uspela iztržiti dva tedna dopusta in to celo takrat, kot ga je imel moj dragi. In še zadnja najlepša stvar, ker ni bilo prostih apartmajev, smo šli kampirat, kot še vedno doslej. Le da tokrat nisva bila sama, ampak z najino lubico. Fenomenalno! Verjamem, da ji je v šotoru bilo še lepše, kot bi ji bilo lahko v apartmaju. In še šotor smo imeli na plaži. V San marinu, v Loparju na Rabu.
Kaj je lepšega, kot mivka na pragu šotora? In enoletni otrok, ki vse kar prime nese v usta. Prvi dan me je še skrbelo, potem pa ne več. Je kmalu ugotovila, da ni tako prijetno škrtati z mivko med zobmi. Vožnjo je prenesla naravnost fantastično - seveda ponoči. Podnevi je spala kar v prenosni posteljici na prostem.
Kopanje je pa čisto posebno poglavje. Prve dni je kar vriskala od veselja in hotela plavati po vodi brez obroča. Višja je bila voda, bolj ji je bilo všeč. V bistvu ni bilo minute, da ne bi uživala v vodi. Tudi hoja po vodi jo je neznansko zabavala. In ko sva jo končno le odnesla ven iz vode je tako glasno protestirala in kričala, da se je marsikatera glava obračala za nami. Bolje tako, kot pa par, ki sem ju opazovala - kljub jokanju otročka, sta ga namakala v vodi, škoda zgubljati besede.
Čeprav smo se večino dopusta skrivali v senci, ker nam na plažo sploh ni bilo potrebno hodit, smo vsi trije, tudi Larisa dobili barvo. Živi dokaz, da lahko porjaviš kljub sončni kremi in senci. Ne vem kakšni bi bili če bi se ves ljubi dan na plaži nastavljali soncu, kot so to številni počeli in to z majnimi otroci. Vsekakor sam vsak ve kaj je dobro za njegovega otroka, pa vseeno včasih ne moreš mimo...
Tudi prijateljice si je Larisa takoj našla. V sosednji prikolici so bile tri punčke iz Nemčije. Od pet let navzgor. Tako dolgo jih je klicala in se jim nasmihala, da jih je pridobila na svojo stran in so se na mivki igrale z njo. Najmlajšo svetlolaso punčko je najprej objela in ji dala cmok. Veliko smeha in dogodivščin.
Vsekakor je dopust na morju z majnim otrokom še lepši kot sicer. Edino česar nisem mogla početi v izobilju

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček