nedelja, 30. december 2012

 
Veliko sreče in zdravja v novem letu 2013.

Za vse leto brez objav se bom zdaj odkupila in prilagam voščilo z utrinki letošnjega leta, ki se počasi poslavlja. Voščilo je posnela Larisa na Štajerskem valu.

Če se dotaknem nekaj otroških mejnikov, ne smem mimo naslednjih;
V začetku leta se je Larisa naučila smučati, kmalu zatem je izgubila levi spodnji zob, nedolgo zatem še desnega in en, dva, tri, pa sta bila zunaj že stalna. Larisa se je naučila tudi vožnje s kolesom, ko je na spomladi imela priložnost da je po dolgem času spet sedla na kolo. Za prvi maj je predvsem naš Maj Enej užival v metanju kamenčkov in vožnji s skirojem. Kasneje smo praznovali Larisin 5. in Majev 3. rojstni dan. Končno smo se spet odpravili na moj priljubljen Hvar, kjer sta sončka uživala na mivki, Larisa pa je naredila prve čisto prave plavalske zamahe. Popolnoma splavala (v globoki vodi torej) je nato v Biotermah. V tem letu je Larisa tudi nastopila na festivalu Lent z vrtčevsko skupino, ki igra na orfe in tolkala in še ob nekaterih drugih priložnostih. Letos so podrli tudi vrtec v katerega sva hodila še midva z bratom. Larisa je pričela tudi brati. Sicer še potrebuje veliko pomoči, toda lažje besede prebere sama.
Kot kaže se je Letos Larisi veliko dogajalo, Maj Enej je pa zato dal mamici in atiju, na tisoče poljubčkov - pa se pri tem prav nič ne lažem. Pa ne smem pozabit, da je na začetku leta popolnoma odvrgel pleničke, tudi ponoči in da se je naučil kar nekaj pesmic, ki jih pri Larisi ne štejem več. Naučil se je vožnje s kolesom brez pedal in skirojem. To pa so dosežki mimo katerih res ne morem.
V decembru je Larisa izgubila levi zgornji zob, teden dni kasneje pa še desnega. Tako se nam zdaj smeji precej brezzobo in imamo spet razlog za smeh. Le tako naprej v novo leto.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček