Strani

ponedeljek, 22. november 2010

Creedence Clearwater Revival: Have You Ever Seen The Rain?


Ali ni že dovolj tega dežja? Danes zjutraj je bilo igrišče vrtca eno samo jezero.

sobota, 20. november 2010

Izjava tedna

No, ni ravno izjava, ampak dokaz o tem, kakšna nagajiva in samosvoja frčafela je postala Larisa.
Ati: "Pojej juho!"
Larisa: "Ne!"
Ati: "Pojej juho, sem rekel."
Larisa: "Bom pojedla, če rečeš prosim."
Ati: "Larisa, prosim pojej juho."
Larisa: "Nič ne slišim, nič ne slišim,..."
???????????

LYNYRD SKYNYRD - Still Ubroken

ZUP

Izpit sem danes opravila z levo roko, čeprav sem šla na izpit z mešanimi občutki, sem brez problema odgovorila na vsa vprašanja na pisnem delu in napisala sklep o ustavitvi postopka. Res se mi je zdelo lahko in tudi vsa tri vprašanja na ustnem delu so bila enostavna. Zdaj mi je žal, da sem se včeraj še sploh učila, ker nisem pridobila nič novega.
Tole je bilo kar OK za uvod, po toliko letih brez izpitov. Mogoče bom pa le lažje dobila zaposlitev in da imam kakšno korist iz Zavoda za zaposlovanje. Po novem letu se pa resno lotim še diplome, da končno enkrat zaključim še ta  drugi študij. Tokrat bi rada le solidno napisala diplomo, mi ni v interesu da naredim z desetko. Bog ve kaj si misli moj profesor, kam sem izginila, če se še sploh spomni name.

četrtek, 18. november 2010

Gastritis

je uradno ime mojih težav. Ali bolje rečeno vnetje želodčne sluznice. Nič posebnega na srečo in upam, da ne bom imela več napadov. Sem opazila, da se bolje počutim, če jem samo kuhano hrano, pa še to zelo omejeno, po strogi dieti in čisto malo.
Tale gastroskopija pa ni nobena huda reč, pa še en dva tri je konec. Je res malo neprijetno, ampak je bil zdravnik res hiter, ni kaj, obvladajo stvar, če jo delajo vsak dan. Danes me še boli grlo in malo smešno je ker ti grlo omrtvijo in pol ure ne moreš požirat.
majči je prejšnji konec tedna spet rahlo zbolel, toliko da je bruhal in še vedno čakam, da bo prišel teden, ko bo uspel v vrtcu preživeti vseh pet dni. Morda bo to ta teden?
Zdaj pa še samo izpit odpikam v soboto, potem pa še zase poskrbim in v soboto popoldan - naj bo lepo vreme- tamala dva sončka cela polubčkam in nekam peljem.
Slik ni, ker pozabljamo kupit baterije za fotoaparat.

Van Halen - can't stop loving you( Video Official)

Here I Go Again - Whitesnake (original version)


Sicer so meni vsi ti bendi iz 80-ih malce premalo avtentični, bolje rečeno preveč klaviatur, premalo natur sounda, pa vseeno so fajn za poslušat, veliko bolje od večine današnje muske.

četrtek, 04. november 2010

Ni še konec

Tisti rek o hudiču še kako drži. Mi se nikakor ne moremo znebiti vseh teh mladičev.
Ko je v noči na petek Maj Enej zopet zbolel je potem še bruhal. Sicer se je kar dobro držal in sem to pripisovala, da sodi k ušeskom in bolečinam. No, kasneje se je izkazalo, da ni bilo čisto tako. Zjutraj je po dozi mleka (mimogrede, še zdaj si komaj predstavljam, kako fino je, če si lahko privoščiš dati otroku kravje mleko) kompletno vse v loku izbruhal, potem je bil pa čisto živahen, kot da ni bilo nič. Po malici in kosilu ni bilo veliko bolje, prav tako zvečer. Kakšne manjše grižljaje je pa le obdržal v sebi. V soboto ni več bruhal. Stvar je bila zaključena, dokler ni v ponedeljek zjutraj Larisa bruhala že v postelji in potem še enkrat. Pa po juhi pri kosilu, nakar je lepo do konca pojedla kosilo kot da ni nič. In smo tudi to zgodbo zaključuli. Še isti dan popoldne je začel še moj najdražji jamrati, da mu nekaj ne paše, zvečer je že objemal školjko. Šele takrat sem začela razmišljati, če se nam ni pridružil kakšen neželjen vsiljivec z imenom virus xy. Da to še ni bilo vse je moralo zviti še mene. In za kazen, ker sem se najdlje upirala zavojevalcem, sem bila najhuje kaznovana. Ob dveh zjutraj me je začel boleti želodec. Hja, sem si mislila, spet eden mojih napadov in bila vsa srečna, da ne dojim več in lahko vzamem nekaj konkretnega proti bolečinam. Vzamem Spasmex, pa nič bolje, le še huje in huje je postajalo, dokler nisem začela bruhati. Ko sem mislila, da bo OK, vse jovo na novo. Samo kaj, ko potem nisem imela več kaj bruhati in me je le še želodec neznansko bolel, da sem se vsa tresla. Zjutraj je Robi šel delat, jaz sem pa dobesedno obležala, z vročino okoli 39 stopinj, potem sem začela še driskati, skratka groza. Ko sem imela 5min predaha, sem poklicala zdravnico, pa kaj ko mi je naročila naj čimprej pridem. Ker nisem bila v stanju vozit, sem morala lepo trpeti in počakati, da se vrne najdražji in me pelje k zdravniku. Ko sem končno dobila injekcijo proti bolečinam in proti bruhanju ter infuzijo sem bila toliko boljša, da sem lahko prišla vsaj do avta. Še včeraj ves dan nisem skoraj nič jedla, če izvzamem žlico na vodi kuhanega riža in dva prepečenca. danes sem pojedla še kakšno žlico riža več in po delih skoraj cel kos kruha. Evo sem že na nogah.
Še nedolgo nazaj sem ravno nekomu razlagala, da še nikoli nisem imela takšnega virusa, da se mene ne primejo. Uh, kako hitro sem jih dobila po glavi. Pa res ne smem več ust odpret, ali kaj?
Moja razlaga, zakaj sta otroka odnesla tako na izi, hm, ker sem žrtvovala 130€ za vsakega in ju dala pri treh in šestih mesecih cepiti proti rota virusu. Raje ne pomislim kaj bi bilo z njima, če ju ne bi. A vidite, da je v vsaki slabi zgodbi tudi nekaj dobrega!
In kje smo ga dobili? Ne, v vrtcu verjetno ne, pač pa v ambulanti. Kdo je torej končni krivec? Kdo drug kot vneto uho, ti, ti, ti!

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček