ponedeljek, 25. februar 2008

Larisa je živahno dete

Včeraj smo bili namesto na sprehodu na čveku. In sem spoznala skoraj 6 mesečno Nežo. Ta otrok je bil tako priden, da si niti predstavljati ne morem, da je to možno. Sploh nisem mogla verjet. Dve uri ni dala glasu od sebe. Lepo je sedela v vozičku ali mamici v naročju, popolnoma zadovoljna. Larisa pa ves čas nekaj. Kar naprej se pritožuje, tudi ko je na rokah je zelo nemirna. Pri miru že od nekdaj ne more biti niti minuto. In tako je tudi včeraj tečnarila, hopsala, hotela piti, ni hotela piti, poslušala pogovor in potem kar naenkrat ni bil več zanimiv, hotela je nekam, pa sama itak ne more. Saj se ne pritožujem več, sem je že navajena. Nisem pa mogla verjeti, da obstajajo tudi tako mirni in zadovoljni dojenčki. Kaj hudiča delam jaz narobe, da doma niti posode ne morem za pet minut umit, ne da bi poslušala dretje?

nedelja, 24. februar 2008

Stolček



Larisa ima sestrično in bratranca, ki že pridno hodita v vrtec. In od njiju dobimo na posojo vse sorte stvari. Tako nama marsikaj ni bilo potrebno kupiti. Od posteljice, oblačil, stajice, stolčka za hranjenje, avtosedeža,... Stolček za hranjenje je bil tako lep in uporaben, da sem komaj čakala kdaj ga bomo lahko začeli uporabljati. Plastičen, z malo mizico spredaj, ki se enostavno sname in umije. Pa se je izkazalo, da Larisa ni rada sedela v njem. Prvi teden že, ko pa je ugotovila, da midva sediva za veliko mizo, ji pa ni bil več všeč. Ves čas je tečnarila in jokala, se zvijala in ni hotela jesti. Ko sem jo pa vzela na kolena k naši mizi, je pa vse pojedla. Potem sem začela razmišljati kaj naj naredim. In sem našla na netu trip trap Stokke - http://stokke.com/, ki raste z otrokom. Tako ali tako bi ji morala čez kako leto, ko bi prerasla sposojen stolček kupiti novega, da ji ne bi nogice bingljale s prevelikega odraslega stola. Sva morala to narediti pač malo prej. Bo pa kar nekaj let zelo priročen, saj v njem lahko sedi z nama pri mizi, je ergonomičen in se mu nastavlja sedalo in opora za noge, ima pa tudi varovalo za dojenčke.
Sicer je pa najbolj pomembno, da je Larisa zadovoljna. Danes smo menda prvič imeli mir pri kosilu. Je čisto veselo sedela z nami pri mizi in nas radovedno spremljala pri pogovoru. Očitno se je počutila enakovredno, ker smo jo končno vključili v naš krog.

torek, 19. februar 2008

Najini recepti za prve kašice



Gosto hrano sem začela uvajati takoj po božiču. Prvih nekaj dni samo nekaj žličk, pa še to se je bolj kremžila kot ne. Ko pa se je navadila okusa je pa začela kar jesti. Najraje pa ima še vedno vse kjer je zraven mleko. Mleko je pač zakon. :) Naprimer špinačo, riževo mlečno kašico, koruzni gris,...Opazila pa sem, da dobi po jabolki rdečo rito, tako da ji jabolka več ne dajem, pa se je rita porihtala. Kaj ni jabolko najbolj varno živilo kar se tiče alergij? Očitno ne. Bom poskusila napisati vse kar je do zdaj že jedla. So pa čisto enostavne jedi, ki jih zna vsakdo pripraviti. Kako enostavno je kuhati za malčka, samo malo domišljije moraš imeti in vedeti moraš kaj sme. Jaz zenkrat še ne dodajam nobenih maščob, pazim da ne je glutena in pa seveda nič mlečnega ker je alergična na kravje mleko. Pri nas pride v poštev samo moje mleko in pa Pregomin. Še jaz sem se navadila Pregomina, čeprav mi je bil na začetku ogaben.

Koruzni zdrob z banano
Zavremo 200ml adaptiranega mleka (Pregomin) in vanj zakuhamo dve jedilni žlici koruznega zdroba. Mešamo in pustimo vreti 7-8 minut. Nato odstavimo in pustimo 10 minut, da se malo ohladi. Medtem z vilicami zmečkamo pol banane in vmešamo v kuhan zdrob. Naša Larisa sicer poje samo polovico, kar ostane pa zmažem jaz. Mmmmm kako se bomo zredili. Seveda bomo poskusili v ta zdrob vmešati še kakšno drugo sadje.

Špinača z mlekom in riževimi kosmiči
En zamrznjen briket špinače (lahko skuhamo tudi svežo-še bolje) z malo vode zavremo, dodamo 60ml adaptiranega mleka in zgostimo z žlico ali dvema riževih kosmičev (od Milupe npr.) Takšno špinačo Larisa naravnost obožuje, jaz pa malo manj ker vem kako dobra je s sladko smetano.

Korenček s cvetačo
En manjši korenček razrežemo na kolobarčke,nekaj koščkov cvetače razrežemo in oboje skupaj z malo vode kuhamo nekaj minut, da se zmehča. Nato s paličnim mešalnikom z vodo vred spasiramo. Če je preredko dodamo še žlico riževih kosmičev.

Kuhano jabolko z banano
Polovico manjšega jabolka olupimo, razrežemo na koščke in z malo vode par minut pokuhamo. Medtem olupimo in narežemo pol banane in vse skupaj z vodo vred s paličnim mešalnikom spasiramo. Takšno kašico lahko otrok je samo ali pa ji lahko dodamo tudi malo mleka. Dobro je oboje.

Prosena kaša z jabolki
V 200ml mleka zakuhamo dve žlici oprane prosene kaše in kuhamo, da se zmehča (navadno 10-15 min), dve minuti pred koncem dodamo na krhlje narezano polovičko jabolka. Vse skupaj s paličnim na kratko spasiramo. Proseno kašo lahko skuhamo tudi na vodi in potem dodamo mleko, ali pa ga sploh ne dodamo. Dodamo lahko poljubno sadje. Kakšna ideja?

Ajdova kaša
Nekaj žlic ajdove kaše operemo in namočimo za 10 minut. Nato jo kuhamo, da se omehča (kakšnih 15 minut). Nato lahko dodamo mleko in s paličnim mešalnikom spasiramo (dobro kot ajdovi žganci z mlekom) ali pa dodamo zelenjavo. Jaz sem že poskusila s korenčkom in je kar dobro. Ajdova kaša je pri nas uspešnica.

Bučke s krompirjem
Skuhamo en manjši krompirček, par minut pred koncem kuhanja dodamo polovico olupljene in na kolobarje narezane bučke. Nato vse skupaj z vodo vred pretlačimo.

Špinača s krompirjem
Skuhamo en manjši krompirček, dodamo kar v isti lonček nekaj minut pred koncem kuhanja en zamrznjen briket špinače (ali pa svežo). Nato vse skupaj pretlačimo in dodamo 60ml mleka.

Piščančja juha
V mrzlo vodo položimo piščanca in dodamo jušno zelenjavo - korenček, por, zeleno, kolerabo, čebulo, lovorov list, rožmarin, cvetačo, polovičko paradižnika. Kuhalo naj bi se na zmernem ognju kakšno urico. Jaz sem kuhala nekaj manj, ker smo potem dali piščanca za 15min v pečico in ga popekli, pa sami pojedli. Juhico sem pa dala v zamrzovalnik za Lariso in ji jo ponudim z zelenjavo ali pa jo uporabim za juhico s korenčkom in koruznim zdrobom. Sicer pa lahko belo meso ponudimo tudi otroku.

Piščančje ali puranje meso s krompirjem in korenčkom
Nekaj koščkov kuhanega mesa enostavno s paličnim mešalcem zniksamo skupaj z majhnim kuhanim krompirčkom in korenčkom. Meni sicer to sploh ni dobro, Larisa pa zelo rada poje. Ji pa najrajši dam meso kar tako, da ga z roko natrgam na mjhne košćke in ga sama žveči.

Zdrobova korenčkova juhica
Originalno je ta recept narejen s pšeničnim zdrobom, jaz pa uporabljam koruznega zaradi glutena. Pa tudi sicer sem ta recept popolnoma predrugačila. Pač ne morem iz svoje kože.
V skodelico piščančje juhe zakuham koruzni zdrob in dodam nariban korenček. Pustim vreti nekaj minut. To juhico naredim kar gosto, ker jo ponudim z nekaj puranjega mesa za kosilo.

Opažam, da jemo kar precej več jedi, kot jih uspem danes opisat. Bom skušala to naslednjič dopolnit, za danes naj bo to dovolj.

ponedeljek, 18. februar 2008

Avtosedež

Kakšni dve leti nazaj še vedela nisem kaj avtosedež je. No, vedela sem že, pač, sedež za v avto, da otroci v njem sedijo. To je vse.
In ko sem kupovala prvi sedež za našo sončico se je začelo. Najprej sem ugotovila, da se prvemu sedežu reče jajčka. Ko sem to pogruntala sem brskala po netu in ugotovila, da ni vsak sedež dober. Krasno, kaj pa zdaj? Za našo Lariso je seveda potrebno vse najboljše kar se tiče varnosti. Če bi se ji v avtu kaj zgodilo zaradi moje malomarnosti si ne bi nikoli odpustila. In tako sva kupila Maxi Cosi jajčko, ki se je na testih odrezala najbolje. Zdaj jo počasi prerašča.
Spet sem malo pobrskala po testih in ugotovila, da so najbolje ocenjeni sedeži druge skupine znamke Kiddy. Tudi cena je zelo zmerna. Na prvi pogled spet zelo lahka odločitev. Pa se lepo odpravimo vsi skupaj v trgovino in posedemo Lariso v sedež, da vidimo ali bo sploh hotela sedeti noter. Nakar ugotovimo, da se sedež montira v avto kar čez mizico oz. čez otroka, sam sedež pa se v avto sploh ne pripne posebej. OK, že to mi je bilo malo čudno. Pet točkovnega pasa seveda ni imela, ker je bojda mizica bolj varna (porazdeli sile, da so vratna vretenca pri trku manj obremenjena), kar je vse v redu. Ampak moja mala je bila že zdaj notri vsa stisnjena, kaj bo ko bo malo zrasla? Nazadnje me je odvrnilo od nakupa še dejstvo, da sploh ni imel klasične nastavitve naklona za spanje npr, z gumbkom, ampak si lahko naklon spremenil samo če si avtosedež vzel ven iz avta, zadaj odprl eno ogrodje in ga postavil nazaj. Dobro, lahek je in to ni problem naredit, ampak moja mala zaspi šele potem ko se že vozimo nekaj časa. Kaj naj bi potem ustavila avto in storila vse opisano, ko dete spi. Zelo čudno. Tako da sva si "v luftu" premislila in so prišli v poštev tudi drugi avtosedeži na lestvici kreš testov.
Ko sem že mislila da MaxiCosi-ja ne bomo več imeli, smo spet pristali pri njem. Atiju je bil najbolj všečen, Larisi tudi, mami se je pa hočeš nočeš morala strinjati. Sicer se nam je pa zdel še najbolj uporaben in varen glede na ceno. Upamo pa, da nikoli ne bo doživel prave preizkušnje v nesreči.

Končno



sem se tudi jaz malo uredila. Ampak res samo malo. Sem si šla malo frizuro porihtat, postrič, pobarvat, polikat. Moja koža sicer še nujno rabi kozmetičarko, pa kakšno novo pomladno garderobo bo treba. Pa dol dat še kakšno kilco, da bomo spet na mojih prednosečniških 52. Še prej bo pa verjetno denarnica shujšala, ker jo ves čas tako priganjam, revici ne dam niti tedna oddiha.
Evo, naju dve cartljivki.

četrtek, 07. februar 2008

Spet zobki, zdaj jih ima že šest


Včeraj sem opazila, da sta zunaj tudi že obe zgornji dvojkici. Zato pa je zadnje tri dni tečna. Kar naprej joka. Pri dojenju ji pa ne morem dopovedat, naj neha grizti bradavice. Tako zelo ugrizne, da kar zakričim, potem me nekaj časa začudeno gleda ali pa se reži, nato pa grize naprej, dokler ne naredim temu konec in ji dam flaško. Ne vem kako ji naj dopovem, da bi nehala. V skrajnem primeru bom jaz obupala in nehala dojit. Ker kljub temu, da sem se namučila za dojenje in vztrajala, mi pa pogrizenih bradavic in bolečin res ni treba prenašat. Vse ima svoje meje. Sem naredila vse, da bi se dojile, marsikatera bi že prvi teden odnehala, tole je pa res preveč, če se ne bo umirila. Pa tudi mleka je začelo primanjkovati. Saj ne da bi ga bilo kdaj dovolj, ampak zadnji teden je še ta količina razpolovljena.


Tukajle se pa prav lepo vidijo zobki če kliknete na sliko, da se poveča. Pa njena tečnoba :)

Jutra



Najina jutra so prav prijetna. Ko se Larisa zbudi, navadno okoli sedme ure, se ob ograji posteljice dvigne v sedeč položaj in z dudo tolče po ograji, da se zbudim tudi jaz. Tako ne rabim več budilke. In ko odprem oči in jo pogledam mi nakloni največji nasmešek. Seveda ve, da jo bom dvignila in položila v svojo posteljo. Da se naje in seveda pocarta pri meni. Potem jo za nekja trenutkov pustim samo v postelji, da pripravim vse za jutranje umivanje in previjanje. Seveda jo dobro založim z vseh strani, da mi ne pade s postelje. Gotovo jo bom pa odslej morala puščati v njeni posteljici, ker je že preveč okretna.

Igranje




Zadnje čase se zna Larisa igrati tudi sama. Za kratek čas, navadno nekaj minut, se sama zamoti z igračami. Takrat se obrne čisto vstran in ne sliši ničesar, tako se zatopi v igro. Šele po nekajkratnem klicanju njenega imena se obrne in radovedno gleda, češ, kaj pa hočeš? Zakaj me pa motiš?
Dva meseca nazaj si niti v sanjah nisem predstavljala, da bo doma kdaj zdržala kakšno minutko brez mene.

Kuhanje



Lariso vedno tako zanima kaj se dogaja v loncih na kuhalni plošči. Najbolj so zanimive tiste čudne meglice ki se dvigajo iz loncev. Zato ji pa včasih, previdno seveda, pokažemo kaj se tam notri dogaja.
Kuhla pa seveda, prav tako kot vse druge stvari, roma najprej v usta.

Rož'ce






Sem toliko rožic dobila od dragega zadnje cajte, da moram kakšno slikco objavit. Bom lahko kasneje ko jih ne bom več dobila obujala spomine.

sobota, 02. februar 2008

7 mesecev


Najin sonček je z nama že kar zajeten del leta. Pa je prav, da se vsaj spomnimo, če že ne praznujemo. Jaz pravim, da ima vsak mesec rojstni dan, vse dokler ne dopolni enega leta. Potem pa res le še enkrat na leto.
Sem si sposodila od nekega blogerja slikico, ker mi je tako všeč. Upam, da me ne obsodijo kraje.
Še nekaj statističnih podatkov (sva se res namučila preden sva jo kolikor toliko izmerila in stehtala):
teža - 8160 g
velikost - 70 cm
Zobki - so pa že štirje - dva dni nazaj je namreč pokukala ven tudi leva zgornja enkica.


In še nekaj današnjih fotk



Pa še nekaj ne smem pozabit napisat. Larisa je danes prvič spala do pol pete zjutraj ne da bi se vmes kaj zbudila. In potem je po dojenju spala še do 7:15. Ker nisem vajena sem sprva mislila, da je ura okoli polnoči in sem jo najprej hotela samo pomiriti. Ko pa sem spoznala, da je že pozna jutranja ura sem jo seveda takoj nahranila. Saj ne morem verjeti kako pridna je bila. Je pa res pasalo, se malo naspati.
Tako, naš sonček je skopan, glavico smo oprali, sfenali, zdaj smo pa pripravljeni na 100ml mleka. Potem pa spat.


V ponedeljek pa šibamo v Ljubljano na Pediatrično kliniko na ultrazvok srčka. Stiskajte pesti, da bi bilo vse dobro.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček