Stolček

Larisa ima sestrično in bratranca, ki že pridno hodita v vrtec. In od njiju dobimo na posojo vse sorte stvari. Tako nama marsikaj ni bilo potrebno kupiti. Od posteljice, oblačil, stajice, stolčka za hranjenje, avtosedeža,... Stolček za hranjenje je bil tako lep in uporaben, da sem komaj čakala kdaj ga bomo lahko začeli uporabljati. Plastičen, z malo mizico spredaj, ki se enostavno sname in umije. Pa se je izkazalo, da Larisa ni rada sedela v njem. Prvi teden že, ko pa je ugotovila, da midva sediva za veliko mizo, ji pa ni bil več všeč. Ves čas je tečnarila in jokala, se zvijala in ni hotela jesti. Ko sem jo pa vzela na kolena k naši mizi, je pa vse pojedla. Potem sem začela razmišljati kaj naj naredim. In sem našla na netu trip trap Stokke - http://stokke.com/, ki raste z otrokom. Tako ali tako bi ji morala čez kako leto, ko bi prerasla sposojen stolček kupiti novega, da ji ne bi nogice bingljale s prevelikega odraslega stola. Sva morala to narediti pač malo prej. Bo pa kar nekaj let zelo priročen, saj v njem lahko sedi z nama pri mizi, je ergonomičen in se mu nastavlja sedalo in opora za noge, ima pa tudi varovalo za dojenčke.
Sicer je pa najbolj pomembno, da je Larisa zadovoljna. Danes smo menda prvič imeli mir pri kosilu. Je čisto veselo sedela z nami pri mizi in nas radovedno spremljala pri pogovoru. Očitno se je počutila enakovredno, ker smo jo končno vključili v naš krog.