Najina jutra so prav prijetna. Ko se Larisa zbudi, navadno okoli sedme ure, se ob ograji posteljice dvigne v sedeč položaj in z dudo tolče po ograji, da se zbudim tudi jaz. Tako ne rabim več budilke. In ko odprem oči in jo pogledam mi nakloni največji nasmešek. Seveda ve, da jo bom dvignila in položila v svojo posteljo. Da se naje in seveda pocarta pri meni. Potem jo za nekja trenutkov pustim samo v postelji, da pripravim vse za jutranje umivanje in previjanje. Seveda jo dobro založim z vseh strani, da mi ne pade s postelje. Gotovo jo bom pa odslej morala puščati v njeni posteljici, ker je že preveč okretna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar