Strani

torek, 25. marec 2008

Angina


Ker ni bilo dovolj, da je Larisa bolna, sem morala še jaz nekaj fasat. Takšno angino prebolevam, kot je še nisem. Pa sem prebolela več kot sto angin in zaradi ene bila dva tedna v bolnici. Tale je bila pa kraljevska. Vročina vsaj 40 stopinj, naprej si je nisem več merila. Dva lekadola naenkrat sta pa držala kakšni dve ali tri urici. Da o bolečinah sploh ne govorim. Ta hudi analgetiki sploh niso prijel. Sem pojedla vse tablete, ki so mi ostale od šivov in vsaj štiri noči od bolečin nisem zatisnila očesa. Sumamed seveda ni prijel, predvsem zato ker tiste uboge tri tabletke res niso mogle nič narest. Ko sem šla še enkrat k zdravniku ker je po Sumamedu bilo le še slabše, se je zdravnica samo čudila in vzdihovala, ter ugotovila da imam začetek abscesa. Dala mi je druge antibiotike - Klimicin 16 kapsul in zabičala, da bom morala pod nož, če ne bodo prijele. Grlo imam seveda v eni sami rdeči rani, mandlje pa čisto gnojne in obložene. Ampak je bolje, boli končno ne več. Spim. Pojem te antibiotike do konca in sem OK.
Še vsa sreča, da sem se spet izvlekla.
Se je pa moja mama izkazala in tako lepo skrbela za Lariso, ker jaz res nisem bila sposobna drugega kot ležat. In neznansko me je bilo strah, da bi se Larisa kaj nalezla od mene. Ko sem jo previjala sem imela masko, ampak kaj ko mi jo je ves čas vlekla dol. In moj dragi je bil tako zlat. Je prišel malo prej iz službe in lepo sam poskrbel za Lariso.
Larisa je pa še vedno rahlo prehlajena. Mislim, da je problem v tem, ker se vso noč odkriva, pri nas se pa ponoči precej ohladi, na okoli 16 stopinj. Saj jo imam v spalni vreči in ponoči jo ničkolikokrat pokrijeva. Zjutraj se vseeno zbudi s čisto mrzlimi rokicami. Zadnji čas, da zmontiramo en termostat.
Kljub vsemu je neznansko živahna. Ubogega Filipa lovi po stanovanju in ga vleče za dlako, da je čisto prestrašen.

Takšno predstavo naredi naša udrenka, če pride kdo na obisk. Če bo tako stepala jajca, potem vemo kakšna bo kuhinja. :)

četrtek, 13. marec 2008

Krema za ritko

Niso vse kreme za ritko enake in tudi dobre. Nisem si predstvaljala, da se ob dojenčku ukvarjaš tudi s to tematiko. Ampak pride. Vneta ritka namreč, Kljub pogostemu previjanju. Ko je Larisa začela jesti gosti hrano, sem ugotovila, da se ji po jabolki vname ritka. In potem sem potrebovala ves teden, da se je rdečica popravila. Sem pa našla super kremo, ki je zlata vredna. In če že kljub vsem varnostnim ukrepom pride do tega, da je ritka rahlo rdeča, jo ta krema v nekaj uricah pomiri in rdečica izgine. To je Sudocrem. Če bo katera iskala jo imajo v Sanolabor-jevih trgovinah. Jaz sem jo namreč iskala po lekarnah in je nimajo, tam sem jo pa končno našla. Jo zelo priporočam, ker sem z njo brez skrbi.

Frizurca

Tokrat ne moja ampak Larisina. Sem končno zbrala pogum, ker me je ojunačila Ulina super nova frizurca. Sem ugotovila, da je po parni inhalaciji vsa mevžasta in hitro izkoristila trenutek, ter ji odrezala nekaj sprednjih pramenčkov, tistih, ki so ji najbolj silili v oči.
Takole je zgledala še v torek. S špangico in vsa smrkava.


Takole pa včeraj zjutraj okoli pol devete. Ker zjutraj vstaja največkrat že pred šesto in najkasneje ob pol sedmih je potem že pred deveto vsa zaspana. In včeraj je prvič zadremala kar v stajici. Sem se je potem usmilila in jo položila spančkat. Tako rada jo gledam ko spi, ker se mi takrat zdi čisto drugačna, kot angelček.



No, nova frizurca zgleda pa takole. Mi ne bo treba več špange popravljat in skrbet kdaj jo bo pojedla.

torek, 11. marec 2008

Prehlad

Smo se v nedeljo lepo odpravili k dežurnemu, takoj po tem ko sem poklicala tja in so mi rekli naj se raje pridemo pokazat. In smo čakali uro in pol, tačas je pa mala zabavala celo čakalnico. Stegovala rokice proti ljudem, se jim smejala in jim mahala. Bi človek rekel, da ji ni nič. In tudi zdravnica je rekla, naj kar nadaljujemo s kamiličnimi inhalacijami in da verjetno ne bo nič hujšega. Vročine res nima, so pa najhujše noči, ker še vedno ne more dihati. Se zbudi in joka, da jo komaj uspem nazaj uspavati. Ah, nekako bomo že preživeli tale teden, naslednji bo pa zagotovo že boljši. Najhuje je ker ne moreva ven. Sem pa danes dobila po pošti vozek marelo od Baby welta, ki ji je neznansko všeč. Sem jo vozila po stanovanju in zdaj že spi v njem. Super bo za v trgovine, ker je res čisto majčken in lahek.
Evo fotko, ima pa kapico, ker sva imele inhalacijo in potem je vsa razgreta in jo moram malo bolj odet, ko prideva iz kopalnice.

Aha, pa še ena novica. Zadnji izpit oz. seminarska je oprvljen z osem. Jutri sem pa dogovorjena z mentorjem, da se pogovoriva o diplomi. To bo še pestro.

nedelja, 9. marec 2008

Larisa je včeraj zbolela. Ko smo bili v Ljubljani se ji je začelo solziti levo oko, čez nekaj časa je že imela ves moker nos. Zvečer pa je dobila še čuden glas. Tako kot takrat ko je imela laringitis. Vročine pa zaenkrat še nima. Vso noč smo seveda prebedeli, ker je revica komaj dihala. Z inhalacijami poskušamo umiriti stanje. Ji pa prav pošteno teče iz noska in obeh učk. Če ne bo do jutri kaj bolje bova kar zavile k zdravniku. Skrbi me, da ne bi imela kakšne dihalne stiske.
Takole je pa včeraj špegala v omaro in ups polivala.

petek, 7. marec 2008

Na trnih

Uh, sem živčna. V ponedeljek sem oddala seminarsko nalogo pri predmetu Projekt organizacije razvoja kadrov. Še zadnji izpit, ki mi je ostal pred diplomo. Pa me je kar groza, kakšno kozlarijo sem verjetno oddala. Po letu in pol neštudija nimam več občutka kaj je dobro in kaj ne. Sem malo iz forme. Neglede na to sem se kar ves teden mučila. Ob Larisi, če si predstavljate. Zdaj pa čakam, zelo nestrpno, kakšen glas od profesorice. Medtem sem se pa že zmenila z mentorjem za diplomo, da se dobiva in dogovoriva za temo. Žiiiivčna. Pojma nimam kako bom to izpeljala. Sem pa trmasta, hočem z glavo skozi zid, vsaj tak občutek imam. Kakorkoli, do junija želim vsaj v grobem zaključiti s pisanjem diplome.
No, zdaj sem pa nerdila sr nje. Pozabila ob vsem kar se je dogajalo popoldan poklicati mentorja. Jaaaoooo, me bo nekam poslal.

Vrtec?

Bi jo radi dali junija v vrtec. Sem zato že oktobra klicarila v vrtec, da se pozanimam kako in kaj s tem. In decembra sva bila oba z mojim dragim tam in se o vsem še natančno pogovorila z ravnateljico vrtca in izpolnila vpisni list. No, prejšnji teden, dobimo pošto, da ni prostora za najino pužo. Ne junija in verjetno tudi septembra ne, ko je redni vpis. Kličem v vrtec, kaj je zdaj to. In dobim odgovor, da so pač drugi bolj potrebni vrtca, kot jaz in da je polno, polno in ne vedo kdaj bomo prišli na vrsto. Sem žensko vprašala v kater vrtec naj jo še vpišem in dobim odgovor, da so vsi že prepolni in ne bom nikjer dobila prostora. "In kaj naj zdaj?" jo vprašam že napol v solzah? "Kaj naj rečem šefu, ko se bom morala vrniti na delo? Da imajo prednost nezaposleni, bom raje tako rekla, nezaposleni, ki ne iščejo zaposlitve. V privat vrtec se mi jo ne splača dajat, ker imam premajhno plačo. Kaj naj zdaj zaradi tega ker sem se odločila za otroka postanem socialni problem?" Na to mi je nerpizadeto odgovorila, da naj pritisnem na občino. Pač, ona nima nobenega problema. Iz občine pa sem dobila odgovor, da je v vrtcih dovolj prostora in da oni vse dovolj hitro usklajujejo dodatne skupine z vrtci.
No, pa še danes sem poslušala BEDARIJE, KI JIH KVASIJO PO TV, da kaj vse je vlada storila za povečanje natalitete.
Na bruhanje mi gre in najraje bi kričala.

Svašta

Že nekaj dni me boli želodec. Kaj vem zakaj. Včeraj je bilo sploh hudo. Larisa pa pridna kot še nikoli. Se mi zdi da počasi začenja kapirat, da če grem ven iz sobe bom slej ko prej prišla tudi nazaj. Spala je prvič sploh uro in pol skupaj. Nekaj nepojmljivega, zato sem najprej pomislila, da je kaj narobe z njo. Ah, pa se tudi čudeži dogajajo. Smo pa zato danes spet na starem, ravnokar je spala kakšnih standardnih 15 min in spet je tečka. Sem pa danes naredila nekaj, kar ni v moji navadi oz. prvič sploh. Dobila je Hip-ovo kašico od marelic. In to zato, ker bogi otrok ne more jesti samo banane. Hruška jo napenja, po jabolki se ji pa vname ritka. In nimam pojma kaj naj ji od sadja še dam za jest. V trgovini trenutno razen južnega sadja, ki ga pa še ne sme ni kaj za izbirat. In kje hudiča naj zdajle dobim breskve in marelice? Kakorkoli razlogov za in proti je dovolj. Čeprav piše, da konzervansov ni, naj mi kdo potem razloži zakaj kozarec drži vse leto? Bio poreklo je super, če bi temu bilo za verjet. Da ne govorim kaj se po mesecih v kozarcu zgodi z vitamini . Ni jih več. Pa vseeno, nekaj kozarčkov Hipa imam doma, za vsak slučaj če kam gremo. In za tak primer kot je danes, da hrana ne bo preveč enolična.
No, tačas ko sem tole pisala - 2min recimo - je bila sama z igračami. Pa se mi je zdela nekam sumljiva tišina in grem preverit kaj počne. In jo dobim še samo s polovico lista (natisnila sem mere za čeveljce in dala v PVC mapo), ki ga je dobila dol z omare, bog ve kako. Dala ven iz mape in že pol pojedla. Dobr da še pogoltnila ni in sem ji lahko iz ust vzela. Je pa protestirala. Vidite zdaj kako je željna pokušati nove jedi. :)
No, tačas je že ušpilala neki novga. Potegnila z mize vazo z rožami, ki sem jih včeraj dobila od Robija. Seveda se je polilo kakšen liter vode po parketu. Ko sem priletela k njej je imela že vso rit in noge namočene. Tačas ko sem jo preoblekla in previla ( bai d wej plenice so storile kar obljubljajo, ritka je bila znotraj suha, zunaj pa mokra) je parket že sumljivo spremenil barvo. In še nekaj sem ugotovila. Puzle kar dobro držijo vodo, spustile so samo tam kjer je Larisa črke ven potegnila. Vsekakor znak, da nič več ne smem k računalniku, ne glede na to kako malo ga zadnje mesece uporabljam. Ni mi jasno kdo bo namesto mene naredil diplomo. Me kr mal jezi tole, kar se mi dogaja. Resnično sem cele dneve sama z njo, odrezana od sveta. Sej bom čisto zabačena ratala. Ko bom iskala službo me pa tko noben več ne bo hotu, tako čudno. Sva se lepo dogovorila z mojim dragim. Ko sva se odločala za otroke. Da si deliva delo in vse obveznosti. Sem mu povedala, da jaz nič ne dam na enakopravnost današnjih žensk, ki se pojmuje tako: delaj v službi, delaj doma, vzgajaj otroke, skrbi za moža - bistvo je kariera ob vsem tem, ne samo služba, moraš bit uspešna v vsem nikoli slabe volje. Eh, ženske na tak način ne moremo biti enakopravne. Že v splošnem ne, ker smo drugačne. Kakorkoli sem zašla s teme. Počutim se pač za vse sama in v situaciji, ki je nikakor nisem hotela. Da bo moj otrok komaj poznal očeta, če bo šlo v tej smeri naprej. In bo moja puža na istem kot sem bila jaz. Sem se pa nekoč zaklela, da moji otroci ne bodo tega prestajali, kar sem jaz. Evo naju zdaj. Pa se imamo tako radi, ampak premalo časa je za vse. In jaz vem kaj so moje prioritete. Sem se pač vdala v usodo in se prilagajam vsemu v dobro najinega otroka. Upam, do bo to storil kdaj tudi on. Če ne prej, ko se vrnem jaz v službo.

nedelja, 2. marec 2008

8 mesecev



Kako hitro rasteš, najina lubica! Ati pa ne bi bil ati, če te ne bi že zdaj posadil na stričkov motor.
Teža:8530g
Velikost:73cm
Danes smo bili na sprehodu okoli Šmartinskega jezera, kot ponavadi ob vikendih. Pa še lep sončen dan je bil. Najprej smo prehodili del poti dopoldan na eni strani jezera (nasproti ribiške koče) in potem še popoldan na drudi strani jezera (od čolnarne do glavne ceste).
Bistvena novost vseh teh 8 mesecev, odkar je Larisa z nama pa je ta, da se zadnjih deset dni ne dojiva več ponoči. Prvo noč brez dojenja sem zakuhala jaz, čisto po naklučju, ker sem mislila, da še ni ura za dojenje, ko se je zbudila in sem jo potolažila kar z dudo. Ko se je naslednjič zbudila je bilo že jutro. Potem sem to lepo ponovila tudi naslednjo noč in še naslednjo. Tako nekako furava že kar deset dni. Sicer še ne verjamem, da bo res uspelo. Po kakšnem mesecu brez nočnega hranjenja pa bom verjela, da se mogoče bližamo prespanim nočem. Seveda se ponoči kar nekajkrat zbuja, včasih večkrat, včasih manj. Polno prespane noči brez alarma pa še nismo doživeli.
Dojima se navadno le še zjutraj, okoli šeste ali sedme, včasih pa niti to več ne. Temu primerno je tudi mleka vedno manj. Sicer si dvakrat ali trikrat na dan (ko Larisi skuham) mleko načrpam, da ga ima za zajtrk. Le kakšnih dobrih 100ml, včasih tudi več. Čez dan pa ni šans, da bi se dojile, ker griiiiiizeeee. Počasi se bova poslovili od dojenja, čeprav mi je kar malo hudo. Sem se res namučila, da je dobila vsaj polovico mojega mleka. Glede na to, kako je kazalo na začetku, sem za dojenje naredila vse in še več. Želela sem, da bi se ji kolikor mogoče zgradila odpornost. In res smo se zaenkrat uspele izogniti prehladom.
Sicer je pa tudi že čas, da jaz pojem kaj mlečnega. Sem namreč prizkusila Larisino alergijo in sem po skoraj osmih mesecih, odkar ne uživam mlečnih izdelkov, pojedla - pozor - 1 majhen keks, ki je vseboval sirotko v prahu. Ko je Larisa zjutraj spila mleko, ki je bilo načrpano nekaj ur po tem, je ure in ure neutolažljivo jokala. Če je bilo to res povezano s tistim keksom ne morem zagotovo trditi. Mislim pa, da je bil kriv keks, ker že nekaj mesecev ni tako jokala in potem je bilo tudi spet vse v redu. No, tako kot smo je vajeni. Pritožuje se tako ali tako venomer.
Še kaj novega? Plazi se vsepovsod, vsede se zadnji teden že sama iz ležečega položaja. Pravi akrobat je postala. Ko sedi lahko nogo prestavi naprej ali nazaj. Ni mi sicer jasno kako lahko to naredi, izgleda pa nekako tako kot da bi bila gumijasta.
Zdaj že tudi lepo pomaha in ne stegne več samo rokice v pozdrav kot pred pol meseca. Najpopularnejša beseda je trenutno babababa. Tudi na nogicah kar močno stoji nekaj sekund oz. ob opori prenese vso težo na nogice. Najraje pa divje hopsa. Evo našo lubiko in Filipa.

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček