Tole je pa naš palačinkožer. Sicer ni slika od včeraj, sem pa včeraj spekla skutine palačinke v pečici za posladek in Larisa je po dobri porciji musake pojedla še tri cele palačinke, Maj Enej prav tako.
Larisa pa se je prvič urezala in to tako zelo, da smo imeli vse krvavo. Pa ni bila sama kriva. Po dolgem času sem oba peljala k babici na obisk, samo malo pozdravit, za 5 minut in da pozdravimo še njen obisk. V trenutku je MajEnej našel na tleh malo razbitino od kozarca in jo hotel nesti v usta. Še pomisliti ne morem kaj bi lahko bilo. Larisa mu je stvar poskušala izpulit iz rok, preden sem lahko posredovala in takrat se je urezala čez cel palec, prav globoko. V istem trenutku sem malemu izpulila razbitino iz rok, pa je bilo žal že prepozno, Larisa je kričala, po tleh je bilo vse krvavo. Skratka zmeda. Ko sem tekla po coto, da ji zavijem prst mi je šlo kar na jok. Tačas jo je že babica zvlekla po stopnicah, da sem ji sprala rano in povila, Robi jo je pa kasneje peljal k zdravniku, ker sem imela občutek, da se ji ne bo zacelilo zaradi globine rane. Tam so ji dali na rano tak obliž, da ji je rano držal skupaj, česar jaz doma nisem mogla storiti.
In danes, 10 dni po dogodku, ima le še na pol zaceljeno krastico. ne morem verjeti, kako se otrokom hitro celi. Sicer je res, da sem ji večkrat premazala rano z Bepantenom, pa je vseeno neverjetno. Meni bi se taka rana celila ves mesec.
Tako da bo imela zdaj junaško brazgotino, ker je hotela pomagati bratcu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar