Ko ne gre vse po načrtih

Ne bi bilo nič narobe, če bi se mi vsaj ena želja uresničila. Sem si pred kratkim zaželela, da bi bil Majči vsaj tri dni zdrav, da bi jaz lahko šla v petek na predavanja. No, pa ni bilo tako. V četrtek sem jaz zbolela in tako dolgo čakala pri zdravniku, da sem še komaj uspela priti pravi čas v vrtec, potem je Robi prišel ekstra pozno, okoli enajstih zvečer domov. Da to ni bilo dovolj, se je takrat zbudil še Majči in potem dve uri histerično jokal. Nikakor ga nisva mogla potolažit, ko sem ugotovila, da se spet prijema za uho, vročine pa nobene. Po dveh žlicah calpola ni bilo nič bolje in ga je bilo treba sredi noči spravit k zdravniku, da je dobil Voltaren in zopet antibiotik. Ob treh zjutraj je revček le zaspal za tri urice.
Zdaj sem se odločila, da ga imam vsaj 14 dni doma, da si dobro opomore. Ga nimam namena spet izpostavljat in doma si bo lažje spet pridobil odpornost. Upam vsaj. Čeprav mi vse skupaj časovno ne gre na roko, ker imam čez tri tedne izpit iz ZUP-a, pa se niti še nisem začela učit. Vsaj vaje sem uspešno rešila in jih imam potrjene, učit se bom pa morala ponoči. Nekako bo že. Je Majči bolj pomemben.