Čas beži

Še sanjalo se mi ni, da je že skoraj mesec okoli, kar sem nazadnje nekaj napisala. Nekako ne najdem in ne najdem več časa. Še marsikaj me čaka, npr. diploma, pa nikakor ne uspem, zvečer sem pa preutrujena, da bi še kaj bilo od mene. Larisa je pridna. Če jo pustim za kratek čas samo, pa takoj kaj ušpiči in razmeče. Stanovanje je v popolnem neredu, kar mi gre grozno na živce. Pa bom tudi to morala pogoltniti kot še kaj drugega. Neznansko rada namreč odpira predale in zmeče ven vso vsebino. In potem včasih še stopit nimam kam. Da ne govorim o tem, da se na raznih neverjetnih krajih pojavljajo kakšne čudne stvari. Skratka zmešnjava, tudi če ves dan pospravljam. Ja, saj sva poskusila z zaporo predalov, pa je tudi to pogruntala kako odpreti. Se mi ne sanja kako. Verjetno je mene videla kako to naredim. In več kot enkrat ji tudi ni treba pokazati. Resnično se čudim, da so otroci v tej starosti že tako bistri. Da bi pa besedico ne vzela resno, mi pa še ni uspelo. Gladko presliši. In v potrdilo, da ničkolikokrat na dan sliši besedo ne, naj povem, da jo prav lepo izgovori.Robi pravi, da se bo kmalu začela predstavljati kot Larisane, ker bo mislila, da ji je tako ime. No, pa tudi tatatata drdra, pa kakšen mamamamma in bababba je vmes. In če misli, da ji je kaj dobro uspelo vsa navdušena zaploska. Ploskati je začela kar sama od sebe, je nisem nič posebej učila. Kar vse po vrsti, kar kdaj vidi posnema. Obožuje moj telefon, sploh če ji naštimam muziko, slikanica Grdi raček pa lahko v trenutku ustavi najbolj neutolažljiv jok. V triciklu se rada vozi, nič zato, če še ne doseže pedalk. Najbolj je pa zanimiva, ko sliši glasbo. Takoj se začne pozibavati, pa ni važno kaj posluša. Samo da je ritem. Stoji prav trdno in vsepovsod se potegne pokonci, pa naj bo to stena, stol, omara ali pa se potegne navzgor ob mojih hlačah. Korakati pa nekako noče in je niti ne silim. Bom pustila, da sama začne, tako kot sem pustila, da se je sama postavila na vse štiri.
V soboto se odpravljamo v Poreč. Prvič gremo nekam odkar je z nama Larisa. Se tako veselim, da sem že vsa nestrpna, potem bo pa tako hitro minilo, da se bom komaj zavedala, da smo kje bili. Tako je ponavadi ko je najlepše. Štiri dni bomo skupaj od jutra do večera, no, tudi to se še ni zgodilo. Ah, vonj po soli, šumenje valov, galebi in jadrnice. Božansko. Kaj je še lepšega na tem svetu, kot naši otroci in morje?

9 mesecev

Najprej nekaj čisto svežih, še današnjih fotk.
Kako čas beži. Še malo, pa grem nazaj delat. Zadnja dva meseca bosta pa verjetno kar odvršala mimo.
Danes sva imele pregled pri pediatru. Bolje rečeno Larisa. Ne vem ali naša tehtnica ni v redu, ali pa se Larisa v enem mesecu ni nič zredila, ne zrasla. Mere so namreč naslednje:
teža: 8520 g
velikost: 73 cm
obseg glavice: 42,5 cm.
To so seveda uradne mere. Verjetno jaz ne znam tehtat ne merit. Glede na to kako malo je in večinoma vse izpljune zadnji mesec, pa me je kar malo strah, da se res ni nič zredila. Pediatrinja sicer pravi, da ni straha in naj imam potrpljenje. Upam, da ima prav. Bom pa bolj pomirjena, ko pridejo izvidi krvi. Larisa ob jemanju krvi iz prstka ni niti trznila, samo čudila se je kaj teta dela. Njen motorični razvoj je baje super. P. je rekla, da nima nobenega dela z njo in da je vse super. Kocke je takoj zagrabila z obema rokama, rozino je tudi v trenutku prijela s palcem in kazalcem, le k ropotuljici se ni hotela takoj splazit. Pa to samo zato, ker je bila enaka ropotuljica kot jo ima doma in ji ni bila zanimiva. Sem pa pokazala, kakšne kolenčke ima od plazenja - čisto sive - in je p. bilo takoj vse jasno. Naročili so naju k zobarju, nekje v začetku maja. In naročila mi je tudi, naj Lariso znova naročim na ponovni test v alergološko ambulanto, da mi izdajo nov izvid in Pregomin na recept, če bo še potreben, kar po vsej verjetnosti bo.

Larisa je pravkar zaspala ob Bobu Marleyu. Očitno ji je zelo všeč. Ko sem zavrtela Three little birds, se je stisnila k meni in takoj zaspala. Toliko o reggae-ju.
Sončica moja, zlata si! Le tako naprej.

Angina

Ker ni bilo dovolj, da je Larisa bolna, sem morala še jaz nekaj fasat. Takšno angino prebolevam, kot je še nisem. Pa sem prebolela več kot sto angin in zaradi ene bila dva tedna v bolnici. Tale je bila pa kraljevska. Vročina vsaj 40 stopinj, naprej si je nisem več merila. Dva lekadola naenkrat sta pa držala kakšni dve ali tri urici. Da o bolečinah sploh ne govorim. Ta hudi analgetiki sploh niso prijel. Sem pojedla vse tablete, ki so mi ostale od šivov in vsaj štiri noči od bolečin nisem zatisnila očesa. Sumamed seveda ni prijel, predvsem zato ker tiste uboge tri tabletke res niso mogle nič narest. Ko sem šla še enkrat k zdravniku ker je po Sumamedu bilo le še slabše, se je zdravnica samo čudila in vzdihovala, ter ugotovila da imam začetek abscesa. Dala mi je druge antibiotike - Klimicin 16 kapsul in zabičala, da bom morala pod nož, če ne bodo prijele. Grlo imam seveda v eni sami rdeči rani, mandlje pa čisto gnojne in obložene. Ampak je bolje, boli končno ne več. Spim. Pojem te antibiotike do konca in sem OK.
Še vsa sreča, da sem se spet izvlekla.
Se je pa moja mama izkazala in tako lepo skrbela za Lariso, ker jaz res nisem bila sposobna drugega kot ležat. In neznansko me je bilo strah, da bi se Larisa kaj nalezla od mene. Ko sem jo previjala sem imela masko, ampak kaj ko mi jo je ves čas vlekla dol. In moj dragi je bil tako zlat. Je prišel malo prej iz službe in lepo sam poskrbel za Lariso.
Larisa je pa še vedno rahlo prehlajena. Mislim, da je problem v tem, ker se vso noč odkriva, pri nas se pa ponoči precej ohladi, na okoli 16 stopinj. Saj jo imam v spalni vreči in ponoči jo ničkolikokrat pokrijeva. Zjutraj se vseeno zbudi s čisto mrzlimi rokicami. Zadnji čas, da zmontiramo en termostat.
Kljub vsemu je neznansko živahna. Ubogega Filipa lovi po stanovanju in ga vleče za dlako, da je čisto prestrašen.

Takšno predstavo naredi naša udrenka, če pride kdo na obisk. Če bo tako stepala jajca, potem vemo kakšna bo kuhinja. :)

Krema za ritko

Niso vse kreme za ritko enake in tudi dobre. Nisem si predstvaljala, da se ob dojenčku ukvarjaš tudi s to tematiko. Ampak pride. Vneta ritka namreč, Kljub pogostemu previjanju. Ko je Larisa začela jesti gosti hrano, sem ugotovila, da se ji po jabolki vname ritka. In potem sem potrebovala ves teden, da se je rdečica popravila. Sem pa našla super kremo, ki je zlata vredna. In če že kljub vsem varnostnim ukrepom pride do tega, da je ritka rahlo rdeča, jo ta krema v nekaj uricah pomiri in rdečica izgine. To je Sudocrem. Če bo katera iskala jo imajo v Sanolabor-jevih trgovinah. Jaz sem jo namreč iskala po lekarnah in je nimajo, tam sem jo pa končno našla. Jo zelo priporočam, ker sem z njo brez skrbi.

Frizurca

Tokrat ne moja ampak Larisina. Sem končno zbrala pogum, ker me je ojunačila Ulina super nova frizurca. Sem ugotovila, da je po parni inhalaciji vsa mevžasta in hitro izkoristila trenutek, ter ji odrezala nekaj sprednjih pramenčkov, tistih, ki so ji najbolj silili v oči.
Takole je zgledala še v torek. S špangico in vsa smrkava.


Takole pa včeraj zjutraj okoli pol devete. Ker zjutraj vstaja največkrat že pred šesto in najkasneje ob pol sedmih je potem že pred deveto vsa zaspana. In včeraj je prvič zadremala kar v stajici. Sem se je potem usmilila in jo položila spančkat. Tako rada jo gledam ko spi, ker se mi takrat zdi čisto drugačna, kot angelček.



No, nova frizurca zgleda pa takole. Mi ne bo treba več špange popravljat in skrbet kdaj jo bo pojedla.

Prehlad

Smo se v nedeljo lepo odpravili k dežurnemu, takoj po tem ko sem poklicala tja in so mi rekli naj se raje pridemo pokazat. In smo čakali uro in pol, tačas je pa mala zabavala celo čakalnico. Stegovala rokice proti ljudem, se jim smejala in jim mahala. Bi človek rekel, da ji ni nič. In tudi zdravnica je rekla, naj kar nadaljujemo s kamiličnimi inhalacijami in da verjetno ne bo nič hujšega. Vročine res nima, so pa najhujše noči, ker še vedno ne more dihati. Se zbudi in joka, da jo komaj uspem nazaj uspavati. Ah, nekako bomo že preživeli tale teden, naslednji bo pa zagotovo že boljši. Najhuje je ker ne moreva ven. Sem pa danes dobila po pošti vozek marelo od Baby welta, ki ji je neznansko všeč. Sem jo vozila po stanovanju in zdaj že spi v njem. Super bo za v trgovine, ker je res čisto majčken in lahek.
Evo fotko, ima pa kapico, ker sva imele inhalacijo in potem je vsa razgreta in jo moram malo bolj odet, ko prideva iz kopalnice.

Aha, pa še ena novica. Zadnji izpit oz. seminarska je oprvljen z osem. Jutri sem pa dogovorjena z mentorjem, da se pogovoriva o diplomi. To bo še pestro.

Larisa je včeraj zbolela. Ko smo bili v Ljubljani se ji je začelo solziti levo oko, čez nekaj časa je že imela ves moker nos. Zvečer pa je dobila še čuden glas. Tako kot takrat ko je imela laringitis. Vročine pa zaenkrat še nima. Vso noč smo seveda prebedeli, ker je revica komaj dihala. Z inhalacijami poskušamo umiriti stanje. Ji pa prav pošteno teče iz noska in obeh učk. Če ne bo do jutri kaj bolje bova kar zavile k zdravniku. Skrbi me, da ne bi imela kakšne dihalne stiske.
Takole je pa včeraj špegala v omaro in ups polivala.