Pravo razkošje

Kaj bi za naju z Robijem bilo razkošje? Mogoče 4 urice spanja v enem kosu? Žal nisva te sreče in bova še morala malo počakati na to.
Morda cene hrane in bencina vsaj enake kot na dan 31.12.2006? Sem že malo preveč ironična. Bi bilo fajn, pa nisem mislila na to.
Smučanje. Ja, po srečnem naklučju sva uspela dve urici smučat. Larisina tetica je bila pred novim letom na Rogli z družino. In tako smo jih dan po božiču obiskali. Najprej je dopoldan smučal Robi in sem jaz skrbela za Lariso, popoldan sva pa vlogi zamenjala in sva šle smučat še midve z Larisino tetko.
Božansko. Če pomislim, da sem se lansko leto odpovedala smučanju, ker sem bila noseča in da sem se letošnje leto prav tako nameravala odpovedati smučanju, ker nimam Larise kam dat.
Kako lepo se je spustiti po strmini, ne glede na to kako razrito smučišče je. In sončni zahod na smučišču je naravnost fenomenalen.
In še nekaj se je ta dan zgodilo. Prvič, da se Larisa ni ves dan jokala in tečnarila. Pravzaprav se ves dan ni nič jokala. Vse je bilo tako zanimivo, novo, polno ljudi okoli nje - kar naravnost obožuje. In je bila ves dan pridna.
Jaz sem bila presrečna in dan je bil popoln. Tetica, hvala za povabilo!
Še moramo v prihodnje organizirati kakšen podoben dan.