Se bliža najino slovo. Dobesedno tako razumem začetek službe, kot da se poslavljam od otroka. Grozen občutek, ker sem res že skoraj 11 mesecev, 24ur na dan v njeni družbi. Ne vem če bi lahko v vseh teh mesecih naštela za en dan ur, ko ni bila z menoj. Zato še toliko težje sprejemam začetek službe, pravzaprav me je kar groza. Danes me je sploh še posebej zadelo, postavilo pred dejstvo. Ves čas sem dan ločitve prestavljala nekam v podzavest za pozneje. Češ, ko bo čas za to se bom že soočila s tem. Danes sem se dokončno zmenila za varstvo z dnem 4.6.2008. In zdaj dejstva ne morem več odrivat nekam za pozneje, to je to.
Če pa se poskusim malo potolažiti in pogledam z druge strani; Larisi verjetno ne bo hudega, teta, ki jo bo pazila zgleda v redu, med drugimi otroci bo imela super družbo - upam. Meni pa mora življenje tudi teči dalje, da se spet malo bolj socializiram. In če so vse druge preživele bom morala tudi jaz.
Pa sem vseeno žalostna in si bom pokvarila zadnji skupen teden, če se ne spravim k sebi. :-(
Takole je pa Larisa danes zmazala celo banano. Čisto sama in temu primerno je miza dobila čisto novo preobleko. Je pa na koncu polizala še prste. Tako zabavna je, da me vsak dan spravlja v smeh.
3 komentarji:
A nismo boge - mamice. Ne vem komu naj bom hvaležna, da je vse kar se tiče Evinega varstva in pričetka moje službe potekalo z vesolno hitrostjo. V sanjah si ne bi mislila, da bom začela delat pred iztekom porodniške. Ker nisem imela stalne službe smo imeli v planu, da bom z delom nastopila septembra in tako celo poletje preživela s svojim sončkom. Pa sedaj niti približno ne bo tako. Me pa stisne v želodcu, ko pomislim, da bi morala razmišlajt kako bo, saj se bi mi uradno ta teden iztekala porodniška in bi s ponedeljkom morala v službo. To mi je bilo res prizanešeno, saj sem v roku 14 dni izvedela za delovno mesto in se psihično pripravljati enostavno nisem imela časa. Verjemi pa, da se bo vse odvijalo kot se mora. Da bo Larisa v varstvu, ki mu zaupaš, kjer se bo dobro počutila in da bo tebi delovni čas hitro minil. Ko boš prišla domov boš službo odklopila in se predala družini še z večjim elanom in energijo. Kljub vsemu boste uživali, ker boste skupni čas še bolje izkoristili. Vse bo ok...
Klavdija, res hvala za tolažbo.
Pri vas se je pa res lepo vse izteklo. Kako je v novi službi in kako je Eva prenesla nenadno ločitev?
Zdravo!
V službi je dokaj naporno. Ni enostavno skrbeti za 14 nebogljenčkov. Prvi mesec je bil še bolj naporen, ker so nekateri zelo jokali in s sodelavko sva se trudili in se še, da bi lahko vse cartali in jih tolažili. Potem so nekateri zboleli in bili odsotni, ko so se vrnili, so spet rabili več tolažbe in pozornosti. Pa saj ni tako hudo. Sedaj, ko sem sama mama, mi je še težje pri srcu kot sicer, če kdo neutolažljivo joka, ker pomislim, kaj če bi moj otrok takole jokal. Zdaj smo začeli redno "hodit" na igrišče. To je pravi projekt spravit toliko malčkov ven. Od 14-ih jih hodi 8.
Eva sploh ne ve, da je bila to ločitev, ker mojo mamico nenormalno obožuje. Ko je ona prisotna, sva jaz in moj dragi kot suha lista na steblu ;-). Zato mi je toliko lažje, ker me nič ne skrbi kako je z njo. Mamica se ji v celoti posveti in se z njo ukvarja kolikor se da. Zraven pa neznansko uživa. Jaz sem edinka in to je njena 1. vnukinja, zato si da duška.
Objavite komentar