Pa smo dočakali tudi dvomestno številko, čeprav bi jaz raje zavrtela čas malo nazaj. Danes smo bili na sprehodu proti Kunigundi. Za razliko od včeraj je bilo sončno in nas ni ujel dež. Včeraj smo se namreč ravno odpravili in naredili kakšnih 200m, ko se je v trenutku ulil dež in toča in to tako močno, da smo vsi premočeni pritekli nazaj do avta. Najbolj je bil premočen ati in pes Filip, no, nasmejali smo se in odpeljali domov sušit premočeno obleko in voziček.
Med drugim se je ravno danes Larisa tudi prvič peljala na kolesu. In baje uživala. Tako pravi očka, ki jo je vozil naokoli, jaz sem tačas izkoristila za čiščenje stanovanja, žal - in zamudila prvo kolesarjenje.
Drugače pa se je ravno zadnje dni začela Larisa tudi prestopicat, ob opori seveda. Še kakšnih 14 dni nazaj za nič na svetu stoje ni hotela prestavit nog ne naprej ne nazaj, zdaj pa se je končno opogumila. Jo pustim, da se popolnoma sama postavlja na noge že od vsega začetka in jo bom pustila, da začne sama stopicljati naokoli. V nobeno stvar je ne mislim silit. Zanimivo, da je nikoli nisem postavljala na noge in se je začela kljub temu pri osmih mesecih sama postavljat nanje. Otroci že vedo zakaj imajo noge, ko je čas za to. Če bo zaradi tega shodila kakšen mesec kasneje kot drugi nič zato, zaenkrat pa kaže, da njen motoričen razvoj prav nič ne zaostaja.
Našega psa Filipa ima izredno rada, ne glede na to, da on njene naklonjenosti ne vrača. Neznansko je namreč postal ljubosumen, stanje se je drastično poslabšalo, ko ga je začela cukati za dolgo dlako in mu jo puliti. To mu seveda ni bilo všeč in je kar nekajkrat renčal nanjo, Larisa pa se za to ni zmenila. In potem ji je zameril. Mu tudi ni všeč, da ves čas lazi za njim in potem večinoma beži pred njo. Sem jo pa naučila, kako ga mora božati in ga ne cuka več. Ga zna z iztegnjenimi prstki nežno pobožati in mehko položi svojo glavico na njegov hrbet. Znak, da ji je neznansko pri srcu. Verjetno se bo omehčal, ko se bo naučila bit nežna z njim. Filip je namreč izredno nežna in razvajena dušica.
Ta mesec je iznašla tudi lovljenje. Sicer še po vseh štirih. Neizmerno je navdušena, če lahko po štirih beži, jaz pa za njo in ji kličem: "Kam pa kam Larisa?" Potem se na ves glas smeji, pogleda kje sem in hitro odbrzi naprej. Nato jo ulovim in žgečkam, da od smeha komaj pride do sape, potem ona spet zbeži naprej....dokler se ne izmuči.
Ja, kar veliko smeha je pri nas doma, prav tako veliko pa tudi joka. Pa o joku kdaj drugič.
Manjka nam še teža in višina, vendar sem ugotovila, da jaz izmerim čisto drugačne podatke kot v razvojni ambulanti. Pa nič zato, neke približne mere pa le dobimo. Pri kopanju bomo torej opravili še meritve.
Teža:8850g
Višina:75cm
Evo, še dve fotki s kopanja:
Tukaj pa prilagam še današnji video utrinek, za vse zveste obiskovalce, še posebej pa za tadrugo babico in tetico, ker sem izvedela, da so jih obiskale koze in z Lariso nekaj časa ne bom upala na obisk. In koze naj čimprej omagajo, da V. hitro ozdravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar