Kolesarjenje

Ne glede na to, da je najina veza postopoma rasla, pa sem se v moje kolo zaljubila na prvi pogled. Ko sem ga videla v trgovini mi ni šel več iz glave in morala sem ga kupiti, čeprav sem bila bolj na tesnem z denarjem.
In tako se je pričelo najino kolesarjenje. Sprva bolj obotavljivo, kasneje pa sva se odpravljala na daljše ture po hribih. Kolo te zasvoji. Ljudje smo nagnjeni k zasvojenosti. Nekateri imajo alkohol, cigarete in mamila, mene pa je zasvojilo kolo. Vse dni sem razmišljala samo o tem kam bova šla na naslednjo turo. Po katerih brezpotjih se bova peljala in kako bo razburljivo, ker ne bova vedela kam sva prišla. In sem brskala po internetu in iskala kolovoze in poti primerne za gorsko kolo. Ni potrebno, da imaš veliko kondicije, da uživaš na kolesu. Tempo si pač prilagodiš po svojih zmožnostih. Če si utrujen se ustaviš in počiješ. Glavno pa je, da prideš na vrh. Ker potem vedno sledi spust.
Lahko raziskuješ naso Slovenijo po brezpotjih, kjer ni avtomobilov, občuduješ naravo in v kratkem času prideš mnogo dlje kot bi lahko prišel peš, pa še adrenalinsko zna biti.
Za prvi maj dve leti nazaj, sva si tudi privoščila turo po primorski, ki mi je ostala v najlepšem spominu. To bova še ponovila. Drugače pa so hribi okoli Celja lahko dovolj velik izziv in tu je kolesarskih tur neskončno mnogo. Od krožne ture po kolovozih do Žič, ki sva jo iznašla sama, do Kozjaških hribov, Mrzlice,... Tur za začetnike in izkušene je dovolj. Samo zaželeti si je treba vetra v laseh in pedalk.
Takoj ko bo naša sončica dovolj velika, bova kupila otroški sedež za kolo in spet se bomo veselo vozili naokoli.