Maj Enej sedem mesecev
Prvo skupno kopanje
Maj Enej sedem mesecev
Sem malo brskala nazaj po blogu. In sem ugotovila, da je bilo polno prvih....., samo prve prespane noči nisem našla. Sicer je Larisa spala veliko bolje ponoči kot Maj Enej, čeprav je še danes polno zbujanja ponoči. Majči jo seveda na veliko prekaša. Zadnji teden, ko se je nalezel prehlada od Larise se zbuja na vsake pol urice in spi kar pri meni v postelji. Ker imam take bolečine v križu da komaj hodim, ne bi zdržala vstati stokrat na noč. Pa sem ga prejšnji teden že selila v Larisino sobo, z mojim jogijem vred. Ko bo zdrav bom spet poskusila, čeprav vem, da bo potrebno parkrat na noč vstati. In Larisa se zjutraj vedno joče ko se zbudi, bosta morala skupaj vstajat tam najkasneje ob šestih. Tako ima Larisa naučeno uro.
Si ne predstavljam kakšno razkošje je, da bi imela otroka vsak svojo sobo. In kakšno razkošje bi bilo eno noč vsaj štiri urice v kosu spati. Sploh zdaj, ko sem imela spet žolčni napad in se mi že meša od bolečin, utrujenosti in nespanja. Vse bi bilo lažje, če bi le jaz bila zdrava, pa mi, vsaj tako kaže, operacija ni nič pomagala. Grem spet na strogo dieto - star kruh in kuhan krompir, ostalo hrano lahko pozabim.
Komaj čakam tistega 'enkrat' s katerim se tolažim, da bo že bolje, vse skupaj - spanje in zdravje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar