Strani

petek, 12. marec 2010

Maj Enej


1 mesec

2 meseca

4 mesece

5 mesecev

6 mesecev


Pa smo dopolnili sedem mesecev. Kar naenkrat je minilo in komaj uspem spremljati vse kar se dogaja. Čas beži veliko hitreje kot pri Larisi. Mi je kar malo žal, da bo prvo leto njegovega življenja minilo kot blisk.
Torej naš malček se še vedno veselo doji. Pri petih mesecih in pol sem začela uvajati gosto hrano, pa je za razliko do Larise vse letelo ven iz ust. Larisa je namreč zelo rada jedla, Maj Enej pa nikakor. Sicer sem vseskozi imela težave, ker je tudi mleka spil zelo malo. Večinoma se doji dve do tri minute in še to samo na eni strani. Tako sem prisiljena, da si po dojenju mleko še črpam, da je sploh dovolj spodbude za nastajanje mleka. V nasprotnem primeru bi bil že zdavnaj na adaptiranem mleku. Pač mi vzame ogromno časa, pa se obrestuje. Kot dojenček je veliko bolj zadovoljen in miren, le pred spanjem na dolgo godrnja ali pa glasno protestira. Pač od zaspanosti. In ponoči se kar veliko zbuja. Le zadnji teden, torej od ponedeljka naprej, ko sem ga prestavila v Larisino sobo, se je začel zbujati in jesti le enkrat na noč. Dovolj trden dokaz, da ga je nekogaršnje smrčanje motilo pri spanju.
Skratka, da nadaljujem z uvajanjem goste hrane - šele zadnji teden je začel toliko jesti, da sploh lahko rečem, da kaj poje. Kakšnih 60ml sadne ali zelenjavne kašice, pa mlečno kašico za večerjo. Prej mi je večino izpljunil ali pa sploh ni hotel odpreti ust. Sem sprejela, da bo pri tem potrebno veliko potrpežljivosti.
Kar se gibalnega razvoja tiče, je čisto po knjigah. Trenutno samostojno sedi, če ga posedeš, samo iz ležečega položaja pa se še ne vsede sam. Se trudi, pa mu zaenkrat še ni uspelo, je pa še samo vprašanje časa. Plazi se po trebuhu že kakšne tri tedne, tako da ga je vsepovsod polno, češrav mu omejim prostor za plazenje. Tudi na vse štiri se postavlja. Iz hrbta na trebuh se je obrnil pri kakšnih treh mesecih, zdaj pa se zelo rad vali, pravimo, da dela palačinke.
Kar se tiče zobkov-uh, ti nagajivčki. Od tretjega meseca si močno drgne dlesni in se slini v potokih, zobki se tudi čutijo že skoraj zunaj, pa jih ni in ni. Občasno je zaradi tega zelo tečen, po drugi strani me pa vsaj v zizo ne grize.
Zelo rad mečka papir in obožuje Lariso, ona pa njega. Ko jo vidi se na glas smeji od veselja. Kadar je dobre volje na glas vriska in potem se vsi smejimo skupaj z njim.

Ni komentarjev:

Larisa, najin prvi sonček

Maj Enej, najin drugi sonček