Ja, resnično končno doma! Toda žal brez najine sončice, ki je ostala v Ljubljanski pediatrični kliniki.
Kakšen šok za naju! Toda naj začnem od začetka.
1.7.2007, v nedeljo popoldan, sem začutila popadke (porodno zgodbo bom opisala naslednjič). Odhitela sva v porodnišnico in 2.7.2007 ob 1:26 uri se je rodila najina Larisa. S temnimi, dolgimi in gostimi lasmi. Težka 3740g, velika 51cm. Porod je bil zame izjemno težka preizkušnja. Ni potekalo vse kot bi moralo in končal se je z vakuumom. Zaradi mnogih raztrganin in prereza presredka so me kar dolgo šivali. In prav ti šivi so se mi čez nekaj dni, ko bi morali že domov, popolnoma razpeljali. To je bilo v četrtek in na ponovno šivanje je bilo potrebno čakati do ponedeljka. In seveda trpeti bolečine. Po devetih dneh, v torek sva z Lariso končno odšle domov, toda jaz sem imela izredno hude bolečine po ponovnem šivanju. Ker nisem bila sposobna niti hoditi sem se morala vrniti v bolnišnico v četrtek zvečer. Ob injekcijah mi je malo odleglo, toda izkazalo se je, da je Larisa imela v noči iz četrtka na petek neke motnje oz. premalo kisika v krvi. Tako so jo 13.07., v petek zjutraj poslali v Ljubljano na Pediatrično kliniko, midva z Robijem pa v jok. Najhuje je, ker ne veš kaj se v resnici dogaja in koliko resno je stanje.
Robi se je še isti dan odpeljal v Ljubljano, da se pogovori z zdravniki. Jaz pa žal zaradi stanja v katerem sem bila nisem mogla nikamor. Ko bi bila vsaj jaz v redu, bi lahko šla z njo, jo hranila in bila ves čas ob njej. Pa je usoda obrnila drugače.
Vsa sreča, da sem se v soboto počutila bolje in so me s kupom tablet proti bolečinam in antibiotiki ter celo vrečo železa odpustili iz bolnišnice.
Danes sva bila pri Larisi v Ljubljani. Čeprav še ne morem sedeti sem nekako stisnila zobe, samo da jo vidim. Kako neznansko jo pogrešava! Nesla sem ji nekaj načrpanega mleka, pa tudi malo sva se podojile. Žal še zaradi vseh dogodkov nisva uspeli vzpostaviti uspešnega dojenja. Mala požrešnica bo čez nekaj ur stara 14 dni, pa že spije okoli 130ml mleka.
14 dni bo že stara, pa je bila doma komajda 2 dni. Ne morem verjeti kako se je naša zgodba, ki bi nam naj ostala v najlepšem spominu, obrnila.
Larisa, z očkom te nestrpno pričakujeva doma in upava, da bodo jutri preiskave pokazale, da si zdrava.
Poljubček, najino srčece, najina najlepša deklica!
2 komentarja:
Od srca čestitam; imata prečudovito lepo deklico in držim pesti, da je tudi zdrava!!!!!!!!!
lali, hvala! So pesti pomagale.
Objavite komentar