Težave z želodcem

Če sploh lahko temu tako rečem. Zdaj sem se končno naročila za pregled, po celem letu kalvarije.
Stvar je pa taka.
Operacija žolča mi ni kaj bistveno pomagala. Dvomim celo, če je pri vseh moji težavah sploh imel kaj zraven žolč. Moram priznati, da se je ob diagnozi žolčnih kamnov tudi meni zdelo malo čudno, pa sem si rekla, da zdravniki že vedo. Se spomnim, da sem takrat vprašala, če se da to rešiti tudi brez operacije, da bi se samo z laserjem razbilo te kamenčke, pa sem dobila jasen odgovor, da niti slučajno, ker so kamni preveliki. Seveda se je po operaciji pokazalo, da se je na stenah žolča nabral samo drobir (to ima verjetno marsikateri zemljen), vendar pa naj bi bil žolčnik tako vidno kronično vnet in poln izrastkov, da bi ga v vsakem primeru morali odstraniti. In so ga poslali na analizo v LKC, zaradi morebitnih rakavih sprememb. To me sploh ni skrbelo in seveda so bili testi negativni. No, in po vsem tem bi se počasi morala počutiti bolje, pa se nisem. Kljub vsem dietam, sem nazadnje še najlažje jedla kruh (lačna sem vseeno), za kruh pa vemo, kam te pripelje. V širino. Ha, ha. Pa seveda vsake toliko sredi noči tak napad, da ves teden nisem prišla k sebi. Takšnih bolečin res nikomur ne privoščim. In vse to od lanskega septembra. Seveda mi je zdravnica svetovala naj preneham z dojenjem, da bi lahko vzela kaj proti bolečinam.
Zdaj vidim, da sem kljub kalvariji dobro naredila, saj je Maj Enej postal nahoden nekaj dni po tem ko sva se nehala dojiti, pred tem je bil večinoma čisto zdrav. Vsekakor se mu je imunski sistem dobro zgradil in mu ne bo hudega.
Sem pa zdaj vsaj dobila tablete. najprej 20mg na dan, to dozo pa mi je moja zdravnica povečala na 80mg in glej ga zlomka, v soboto zvečer sedim na kavču in ugotovim, da me čisto nič ne boli. Neverjeten občutek, ko se že tako navadiš bolečine, da je že del tebe. In sem po letu dni bolečin uživala, zdaj pa čakam kdaj me bodo poklicali na pregled, da končno vidim kaj mi je. Kakšnih 6 tednov naj bi bila čakalna doba za nas smrtnike.