Nekako sem si zadala nalogo, da napišem ob mesecih, ki jih Larisa dopolni kaj se novega dogaja. Pa sem spet gladko zamudila njenih 20 mesecev.
Govorno se zelo razvija, se pa še vedno nismo znebili dude, naš star problem. Zadnji vlak smo že zamudili, ker sem opazila, da sta ji vrhnja prednja dva zobka začela rasti rahlo naprej. Na srečo imamo v začetku aprila zobozdravnika. Verjetno nas bo ona brcnila v rito in bomo stvar potem le opravili bolj ali manj na silo. Drugače tako ne bo šlo, glede na to, da ne poznam nobenega odraslega, ki bi bil bolj odvisen od alkohola in cigaret kot je Larisa odvisna od dude.
Posledično je njen govor odvisen od dude. To zgleda nekako takole: namesto hlače dol, reče hlače dou. Črke l pač ne more izgovorit, ker ob dudi ne more jezička potisnit na nebo. Se pa venomer čudim njenemu besednemu zakladu, vsak dan je namreč kakšna nova beseda, za katero sploh ne vem od kod se je pobrala.
Najini dialogi potekajo v smislu:
(Dialog v ponedeljek zjutraj, ko sva šle po stopnicah iz stanovanja)
Larisa: "Ati, ati, ati, ati,......."
Mami: "Larisa, atija ni doma, je v službi. Saj veš, da pride popoldan po tebe v vrtec."
Larisa:"Ati pide po MENE u vtec."
Mami:"Larisa, kaj si rekla?????????"
Mami v mislih:"Od kdaj pa naša Larisa obvlada svojilne zaimke???????"
Poje tudi zelo rada, vendar si še ne zapomni celotnega besedila samo posamezne besede, ostalo zapolni po svoje v "lariščini". Zato pa toliko bolj obvlada melodijo.
Pojemo skupaj:
Mami:"Larisa, bova skupaj zapele pesmico?"
Larisa: "ja."
Mami:"Katero pesmico bi pa pela? Klobuček, Metuljček, Ringaraja, Mi se mamo radi?"
Larisa: "Ne, ne, neeeeee,...ja!"
Mami: "No, dajva skupaj. Mi se mamo radi......."
Larisa: "Mi.....radi, radi,radi........Neeeeeee, ringaraja!"
Mami: "Ringaringaraja, muca pa....."
Larisa: "Ringaringaraja, muca pa...., kuža pa....pomeče. Jeeeee. Bravo, bravo isa!"
Včeraj sem izvedela na predavanju v šoli za starše, da dajem Larisi premalo papirja (A4 format) in potem včasih veselo riše tudi po mizi, pa po stolu,... Kar me je seveda jezilo. Nisem pa pogruntala, da bi ji dala velik list in potem bi naš sonček baje zagotovo ostal samo na listu. Bom danes poskusila.
3 komentarji:
Bravo Larisa. A se ni fino pogovarjat z našimi otročki?! Tudi mene čudi od kod se ji jemljejo nekatere besede in stavki. Se mi zdi, da se takole potem obrestuje tisto pogovarjanje "s samim seboj", ko so bili še naši otročaji tiho. Kar se tiče dude. Tudi mi jo še imamo. Res da je nima ves čas v ustih. Je obvezna oprema, ko je treba zaspat, pa za tolažbo in proti večeru, ko je že utrujena. Čez dan je res nima, razen če jo kje vidi. Ko jo ima v ustih in če skuša kaj povedat, vztrajamo, da jo da ven, ker je kao drugače ne razumemo.
Riše pa naša Eva tudi rada. Njeni listi so tisti blok papirja, ki se da na pisalno mizo za podlago (velik je približno 60x50). Malčki morajo imeti velike liste in zelo radi imajo črne , oziroma zelo temne barve, ker puščajo za sabo intenzivno sled.
Upam, da je tvoja nosečnost prijetna in da se dobro počutiš.
lep pozdrav...
Ja, za dudo si je treba vzeti čas, ampak gre lažje kot si predstavljamo.
Jaz sem Enejčitu en cel dan najprej prigovarjla, da dude ni, ker jo je popapal muci in zvečer ko smo jo pogrešali je pač ni bilo več. Mimogrede je pozabil nanjo.
En, dva dni joka pa je. Samo odločit se je treba. Pa saj veš, da mu delaš uslugo, čeprav je težko. Mami MORA to narest. Še kaj hujšega bo.
Mi se zdaj odvajamo prekomernega crkljanja zvečer. Že dva dni popoldne tulimo po eno uro skupaj ampak ni kaj, prehudo je ratalo. :)
Uživajte!
zelo intiresno, hvala
Objavite komentar