PRVI SONČEK

Spet en referendum-referendum za malo delo

2011-04-10T14:45:00.000+02:00

Vem, da tole ni prava stran, da se izkašljam. Mogoče pa le je, glede na to, da bi ob možnem sprejetju že omenjenega zakona lahko trpeli še naši otroci. Počasi se mi dozdeva, da smo slovenci narod bedakov. Da smo tlačani v pravem pomenu besede vem že dolgo. To je pač naša zgodovinska zapuščina, verjamem pa, da se lahko spremenimo.
Vseeno pa ne morem verjeti, da je zakon o malem delu prišel na referendum. Ne bom se poglabljala v podrobnosti zakona, vsebina je splošno znana in vsi smo jo dobili ob plačilu nekaj milijonov domov. Nihče pri zdravi pameti v sodobnem svetu ne bi smel pomisliti na takšno sužnjelastništvo. To bi moralo biti protizakonito. Ne le, da dajemo nekajkrat več državi, kot se je dajalo plemstvu v fevdalizmu, zdaj bi morali delati še skorajda zastonj in pri tem ne bi imeli nikakršnih pravic. Upam samo, da se bodo ljudje končno poučili, kaj se dogaja, uporabili samo kanček pameti, ni je treba veliko, in vzeli usodo v svoje roke. Vsi državljani imamo pravico odločati o sebi, ne pa da dopustimo, da namesto nas o našem življenju odločajo drugi. Jaz vem, za kaj se bom odločila. Za pravice, ki mi gredo po ustavi.

Volčji potok in dinozavri

2011-04-09T16:41:00.001+02:00

Dobra izbira za ne preveč vroče dni. Čeprav danes je bilo vroče. Pa smo bili zgodnji in ob 12h že bili na poti domov. Dinozavri so navdušili Lariso, pa tudi mene. Višek veselja pa je bila množica igral, kot jih nismo videli še nikjer. Se je splačalo plačati zasoljeno vstopnino že samo zato, da slišiš kako otrok kriči od veselja.
Naj fotografije govorijo zase.

Nove besede in trma

2011-04-07T14:51:00.002+02:00

Majeve besede seveda. Larisa že zdavnaj obvalada celoten besednjak. Včasih se mi dozdeva, da je celo večji kot moj. Vsekakor se včasih sprašujem: 'Kje je pa to besedo pobrala?' Ali pa mene popravlja?????

Maj je seveda druga zgodba. Njegove novosti so:
dijo - adijo
lo - roka ali rokav
halo
ve - zaveži!
voli - izvoli
li- boli
pi- pihaj
jabi - jabolko
nana - banana
lej - glej
lu - ključi
lu ali lucka - lučka

Opažam, da poskuša govoriti veliko besed, vendar izgovori samo zlog ali dva, potem pa ugibam. Če mi zraven še pokaže, je lažje.

Čisto posebna stvar pa je trma, ki se kaže na popolnoma drugačen način kot se je pri Larisi. Natanko tisti trenutek, ko rečem ne, se vrže na tla in kriči. Dva meseca nazaj je kričal kakšne pol minute, zadnje čase pa je postal vztrajnejši. Če ga ne uspem preusmerit, lahko tudi celih pet minut tako kriči, kot da ga iz kože devamo. Včasih ima tak dan, da kar naprej kriči in vedno se vpikne v nekaj kar ne sme oz. je nevarno zanj. Pleza na pulte, odpira vodo, se nevarno bliža vročemu štedilniku, odpira in razmetava predale, loputa z vrati kuhinjskih omaric, odpira školjko. Skratka same najljubše stvari, če pa ni kaj od tega, pa Larisi kaj vzame ali obratno in potem imamo dvojno tuljenje. Edina tolažba mi je misel na to, da bo tudi to minilo. Trma se bo zagotovo omilila čez nekaj časa, pa tudi z Lariso se bosta čez kakšno leto lažje igrala, ko bo mali lump sprevidel, da ni vse njegovo.

Aha, še na novo frizurco sem pozabila. Njegovi zlati kodrčki so v soboto odromali v smeti. Šla sva na prvo pravo celoglavno striženje k frizerju. In ko sva omenila, da se prvič striže sva dobila striženje celo gratis. In kako priden je bil. Zdaj ni več tak cukrček, izgleda malo preveč strogo fantovsko, vendar je bilo striženje potrebno, ker mu je bilo za vratom že pošteno vroče. Do zime bodo pa lasje ponovno zrasli in spet bo lahko opletal z lasmi, kot mu je najbolj všeč.

Večer pred striženjem

Dan po striženju na obisku pri stricu Ivanu na Ptuju.

Mike Oldfield - To France

2011-04-05T15:04:00.001+02:00

Mike Oldfield - Arrival

2011-04-05T15:02:00.000+02:00

Mike Oldfield & Bonnie Tyler - Islands

2011-04-05T15:00:00.000+02:00

Izjava tedna

2011-03-31T09:51:00.000+02:00

Včeraj sem kazala MajEneju sliko kužka. Vztrajno je trdil, da dela mjau. Ko sem dobro pogledala je bil res malo podoben muci in to ga je zmedlo. Ravno sem mu razlagaja, da je na sliki kuža, ko je prišla mimo Larisa in tudi ona je trdila, iz čistega veselja, da naju zavaja, da ta kuža dela mjau.
'Larisa, kje si pa že slišala, da kužki mijavkajo?'
'V Aziji!'

Hmmm, mogoče pa kitajci res imajo kužke, ki znajo mijavkati.

Majev posodobljeni besednjak, Larisin r in čvekarije

2011-03-11T15:06:00.000+01:00

Zdaj je pa res vsak dan nekaj novega. Dobesedno. Prejšnji teden me je začel klicati Mami (ne več mama) in to mu je tako všeč da kar naprej ponavlja. Ati mu je tudi uspelo izreči, ampak mu je besesa mami tako všeč, da pokaže na atija in trmasto izgovarja mami, ne glede na to kaj mu pravimo. Larisa je Lali.
Potem je nabral še kako, lulu, dudi, papa, babi, dedi, goga, to, kaj to, kuku (ta je že nekaj mesecev aktualna, ne vem če ni celo čisto prva beseda), na!
Kakšna dva meseca zna narisati krog, kmalu je dodal polžka oz. spiralo, zdaj zna narisati tudi rožico. In to prav zares. Nariše steblo, list in polžka za cvet. Včasih pride ven prava umetniška vrtnica. Žal so za zdaj vse umetnije nastale na magnetni tabli in še nimam ničesar za spomin.
Včeraj sva bila na pregledu prevodnosti ušeskov in izvid je bil precej slab. Hvala bogu, da bodo čez nekaj časa pregled ponovili, da ne bodo kar takoj rezali bobničev. Nekako me je tega groza in močno upam, da mu ne bo treba tega dati skozi.

Larisa že kar nekaj časa lepo izgovarja r v določenih besedah, v nekaterih, kjer je r težje izgovoriti pa še kar vztraja na ameriškem r. Slišati je res smešno, ampak angleško bi zdaj govorila tekoče in čisto, če se ne bi rodila tukaj. Pred nekaj meseci jo je ati naučil šteti po nemško do deset, zdaj je vrsta na meni, da se nauči še angleško. Črke pozna tako, kot malo mešano na žaru, ker je malo samosvoja. Ona mi namreč razlaga kako se kakšna črka napiše, tisto kar rečem jaz pa noče slišati. Tipična učiteljica. Torej, A je že od nekdaj njena najljubša črka, zadnje čase ji je zelo všeč še S in R. Pozna tudi I, E, O in L. V naslednji fazi pa jo moram naučiti, kako po vrsti zapisati črke, da bo znala napisati svoje ime.
Tako govori, da je, priznam, včasih ne morem več poslušati. Ko začne več ne neha. In kaj vse si namisli! Popolnoma nemogoče stvari in včasih, ko mi kaj zares razlaga, ne vem ali ji naj verjamem ali je spet na delu njena bujna domišljija.

Hm, tako se jezim, ker soba ni nikoli pospravljena (razen, če jo posparavim jaz), da sem od jeze dobila gubice.

Maj je obdržal vsaj pustni nosek

Larisa zvedava Pika nogavička

PayBox

2011-03-04T19:25:00.000+01:00

PayBox

Majev govorni razvoj

2011-02-23T08:56:00.001+01:00

Pred časom me je tako skrbelo zakaj Maj Enej ne govori, da sem ga naročila v razvojno ambulanto - sicer bolj zaradi hoje, deloma pa tudi zaradi govora. Pa me je pediatrinja potolažila, da glede na to, da razume vse kar mu poveš, si je pač vzel malo več časa. Pa seveda mi je priporočila, da mu vzamemo dudo. Zadnji teden jo ima res samo še ponoči. Ne glede na vse, zdaj je star že leto in pol, njegov besednjak je pa približno tak kot pri Larisi pri enem letu. Sicer je zadnji mesec malo napredoval, ampak gre res počasi, če pomislim, da je v tem času Larisa vsak dan povedala kaj novega. Verjamem, da je delni krivec tudi njegova pogosta bolezen.

Kronološko je pri dobrem letu znal reči samo mama in nekaj podobnega Ipi, kar naj bi bil naš pes Filip. Pa seveda nam ne smem pozabit-rad bi jedel.
Znal pa je pokazati vse dele telesa, torej oči, nos, usta, jezik, zobke malo kasneje, roke, prstke, noge, trebušček in malo kasneje še lulčija in rito.
Pri približno 14 mesecih je znal oponašati vse živali:
muuu - za kravico
ouou - za kužka
beee - za ovčko
ga - za račko
tudi prašička je znal oponašati-to še najrajši, ker smo se vsi smejali.
Pri 15 mesecih je dodal še:
mou- za muco
in nekakšen tanek iu iu - za ptičke.
in nam se je spremenil v pravi njam njam, kadar je lačen ali pa vidi koga jesti.
Pri 16 mesecih je dodal baba - za babico, čeprav se še danes zmoti in včasih reče mama. Tudi atiju še vedno reče mama. Ata sploh noče izgovoriti, reče pa včasih tata.
pi-pi - kadar se vozi z avtom poganjalčkom po stanovanju nam pipka.
Zadnji teden, torej pri 18 mesecih pa je začel z novimi besedami, ki niso samo sestavljene enozložnice:
guga - pomeni, da se bo šel gugat
noga-končno ne rabim prevoda
goga - žoga
ilip ali ili - je zdaj naš pes Filip, ki ga naravnost obožuje
pi- pomeni, da bi rad pisal oz. risal
lulu - pomeni, da je šel kukat, kadar gre Larisa lulat in potem mi pride povedat.
Lariso pa žal kliče eee. Eee uporablja tudi za vse ostale stvari, ki jih ne zna izgovoriti in mi seveda vse pridno uganemo, da se mu ni potrebno nič potrudit.
To bi bila trenutno večina njegovega besednjaka, imam pa občutek, da bo zdaj dogajanje bolj pestro. Čas bi že bil, drugače me bo že resno zaskrbelo.

Takole je zaspal v gugalniku v nedeljo.

Zakaj?

2011-02-23T08:29:00.000+01:00

Ta večni zakaj me včasih pripravi, da ostanem brez besed ali pa se vrtim okoli tega kaj je bilo prej-jajce ali kura.
Eden zadnjih večnih zakajev je nastal včeraj po kopanju, ko sva z Lariso gledale po TV znanega harmonikaša:
"Mami, zakaj pa fant igra harmoniko?"
"Zato, da ga lahko ljudje poslušajo in ker ob tem uživa."
"Mami, zakaj ga pa ljudje poslušajo?"
"Ker je glasbo lepo poslušati."
"Zakaj pa je glasbo lepo poslušati?"
"Ker ob tem uživamo."
"Zakaj pa uživamo ob glasbi?"
"Ker se sprostimo in nam je všeč."
"Zakaj pa nam je všeč?"
"Hmmmm, ker ob tem uživamo????????????" Pa sem pri kokoški in jajcu.

"Mami, zakaj pa samo igra in nič ne poje?"
"Ker je to instrumentalna glasba. Včasih je lepo poslušati samo glasbilo in nič petja."
"Jaz imam pa najraje, da jaz pojem pesmice."
Ostala brez besed, ker ji ne morem reči, da še ne zna igrati na nobeno glasbilo in ima seveda svoje petje najrajši.
Koliko pesmic zna, pa že dolgo nisem več na tekočem, ker je vsak teden kakšna nova. Kakšnih trideset. In za njen koncert si moramo vzeti veliko časa.

Naši malčki plešejo

2011-01-29T10:06:00.000+01:00

Končno mi je uspelo dodati video iz decembra.

Angina

2010-12-30T15:59:00.000+01:00

Točno en dan po prenehanju jemanja Amoksiklava je Maj Enej spet vso noč prejokal, lahko rečem, da je imel svoje polnočnice, ubožček. Diagnoza streptokok - angina. Mislila sem, da tako majhni otroci nimajo angin. Zdaj sem se res dokončno odločila za cepljenje, ker nimamo kaj izgubit. Če otrok niti teden ne zdrži brez antibiotikov in lahko preštejem dneve, ko v zadnjih treh mesecih ni jemal antibiotikov, res nimam kaj razmišljat. Tako več ne gre naprej, ker sem že sama čisto obupana. Da je ves čas bolan se pozna tudi pri njegovem razvoju, nekako je že vse zadnje mesece na isti razvojni stopnji, nič se ni spremenilo. Ne govorno, ne motorično. Ves čas samo joka in zelo težko ga s čimerkoli zamotim ali mu vzbudim zanimanje. Še meni gre na jok. Če pomislim kako je bilo pri Larisi v tem času vsak dan kaj novega, nova beseda, nova spretnost, Maj Enej pa v bolečinah preživlja dneve....
Samo naj mi še kdo reče, da so polno dojeni otroci odpornejši. Pri nas se je izkazalo ravno nasprotno.

No, da ne bom samo jamrala, Larisa na drugi strani prav uživa. Lahko bi še bolj uživala v zimskih dneh, če bi midva z MajEnejem lahko šla ven in bi skupaj kaj počeli.
Jo je pa zato ati peljal smučat, midve pa doma riševa, učiva se pisati črke, bereva pravljice, pleševa, počenjava pač stvari, ki se jih lahko počne v stanovanju. Zadnje čase tudi opažam, da se ji je močno razvila domišljijska igra. Se pa še vedno ne more dalj časa osredotočit na kakšno stvar. Nekako 10min je njen maksimum za določeno igro.
Ljudi zdaj že prav lepo nariše, s tem da je trup zelo podaljšan in le tega potem pobarva s pisanimi barvami, ki jih navadno izbere z velikim občutkom za skladnost. To me zelo preseneča, ker opažam, da bolje izbere kombinacije barv, kot bi jih jaz, ker bi pri tem preveč razmišljala. Njeni ljudje so bolj podobni modnim skicam kot otroškim punčkam. Res zanimivo, kako je razvila čisto svoj način risanja. Ravno zaradi tega je nikoli nisem učila kako risati. Samo kdaj pa kdaj kaj pripomnim in namignem, npr. naj pogleda kje se nahaja roka na pravem telesu in podobno. Ne izključujem pa možnosti, da je takšne figure videla pri drugih otrocih in posnema njihovo risanje. Vendar je precej samosvoja in navadno hoče početi vse po svoje. Ko si je mesece nazaj zaželela naučiti pisati črke, sem ji pokazala nekaj črk, vendar jih je hotela napisati po svoje in me je hotela ona naučiti kako se napiše določena črka. Prav smešno. Vseeno si jezapomnila nekaj črk, vendar ji jih moram pokazati zelo nevsiljivo, drugače me takoj popravi in pove, da jaz nimam prav????? Poleti se je naučila pisati A, I, O, te so pač najlažje, A pa ji je posebej pri srcu. Potem se je naučila tudi L in R, s S-jem imava pa probleme, ker ima njen en zavoj več. Počasi se bova naučile napisati ime.
B ima trebuščke vedno na levi strani in nikakor ji ne morem razložit, da se ne piše od desne proti levi. Šele zdaj spoznavam kakšne težave imajo levičarji. Tudi vse črke raje obrača v nasprotno smer, ker je ugotovila, da se jih z levo roko tako lažje napiše. Kompletno vsa pravila si je obrnila zrcalno, tako, da se prilegajo njeni levi roki. Če ji rečem, da mora pisati od leve proti desni mi zelo resno pove, da nimam prav in da ona dobro ve kako se piše. Po svoje ima tudi prav, žal pa se bo morala prilagoditi desničarskemu svetu.

Vneta ušesa

2010-12-20T15:28:00.000+01:00

Maj Enej gre iz enega vnetja ušesa v drugega. Nazadnje sem ga pustila doma še en dodaten teden, pa je že v noči iz srede na četrtek vso noč prejokal, tako ga je spet bolelo uho. Bilo je tako hudo, da mu sirup proti bolečinam ni nič pomagal. Zjutraj se mu je pa kar vlilo iz levega ušesa. Včetrtek sva po prvi dozi antibiotikov bila spet na pregledu in mora še naprej en teden jemati antibiotik (mislim da je od oktobra že šesta doza), da se mu luknjica v ušesku zaceli. Dobil je tudi bronhomunal za odpornost oz. to so bolj sevi raznih bakterij. Naslednji četrtek pa zopet na pregled in dobiva še napotnico za specialista. Prav tako greva k specialistu zaradi nogice, ki jo vleče za sabo, da ne more dobro hoditi.
Resno razmišljam, da bi ga dala cepiti, vendar bi rada prej preverila, katera bakterija mu sploh povzroča vnetje. Zdravnica mi je povedala, da ga lahko cepimo, vendar ni nujno, da bo cepljenje pomagalo. Nisem se pa spomnila, da bi vprašala ali je možno preveriti katera bakterija povzroča vnetje. Tokrat bi mu gotovo lahko preverili, ker mu je teklo iz ušesa. Nikoli nisem dovolj pametna.

Božična želja

2010-12-17T13:02:00.000+01:00

Larisa mi je kakšna dva tedna nazaj zaupala kaj si želi, da ji Božiček prinese:
"Mami, veš kaj bi jaz rada, da mi Božiček prinese? Eno jabolko, eno pomarančo, eno banano, eno hruško in keks."
Da bodo želje ob naslednjih božičih v podobnih okvirih pa lahko le sanjava.

Prvi veliki nastop pred občinstvom

2010-12-07T13:56:00.002+01:00

Larisa si je poleti zaželela plesati. Pa sva ji uresničila željo, tako da zdaj vsak torek hodi na plesne in se neznansko veseli. Pogosto me vpraša: "Mami, a je danes torek?"

Meni je pa všeč predvsem to, da se lahko druži s svojimi vrstniki in da v nečem, kar si je izbrala sama, uživa.

Zgornji posnetek pa je iz nedeljskega nastopa v Celjskem domu.

Creedence Clearwater Revival: Have You Ever Seen The Rain?

2010-11-22T08:42:00.001+01:00

Ali ni že dovolj tega dežja? Danes zjutraj je bilo igrišče vrtca eno samo jezero.

Izjava tedna

2010-11-20T13:16:00.000+01:00

No, ni ravno izjava, ampak dokaz o tem, kakšna nagajiva in samosvoja frčafela je postala Larisa.
Ati: "Pojej juho!"
Larisa: "Ne!"
Ati: "Pojej juho, sem rekel."
Larisa: "Bom pojedla, če rečeš prosim."
Ati: "Larisa, prosim pojej juho."
Larisa: "Nič ne slišim, nič ne slišim,..."
???????????

LYNYRD SKYNYRD - Still Ubroken

2010-11-20T13:08:00.001+01:00

ZUP

2010-11-20T13:05:00.002+01:00

Izpit sem danes opravila z levo roko, čeprav sem šla na izpit z mešanimi občutki, sem brez problema odgovorila na vsa vprašanja na pisnem delu in napisala sklep o ustavitvi postopka. Res se mi je zdelo lahko in tudi vsa tri vprašanja na ustnem delu so bila enostavna. Zdaj mi je žal, da sem se včeraj še sploh učila, ker nisem pridobila nič novega.
Tole je bilo kar OK za uvod, po toliko letih brez izpitov. Mogoče bom pa le lažje dobila zaposlitev in da imam kakšno korist iz Zavoda za zaposlovanje. Po novem letu se pa resno lotim še diplome, da končno enkrat zaključim še ta drugi študij. Tokrat bi rada le solidno napisala diplomo, mi ni v interesu da naredim z desetko. Bog ve kaj si misli moj profesor, kam sem izginila, če se še sploh spomni name.

Gastritis

2010-11-18T10:16:00.000+01:00

je uradno ime mojih težav. Ali bolje rečeno vnetje želodčne sluznice. Nič posebnega na srečo in upam, da ne bom imela več napadov. Sem opazila, da se bolje počutim, če jem samo kuhano hrano, pa še to zelo omejeno, po strogi dieti in čisto malo.
Tale gastroskopija pa ni nobena huda reč, pa še en dva tri je konec. Je res malo neprijetno, ampak je bil zdravnik res hiter, ni kaj, obvladajo stvar, če jo delajo vsak dan. Danes me še boli grlo in malo smešno je ker ti grlo omrtvijo in pol ure ne moreš požirat.
majči je prejšnji konec tedna spet rahlo zbolel, toliko da je bruhal in še vedno čakam, da bo prišel teden, ko bo uspel v vrtcu preživeti vseh pet dni. Morda bo to ta teden?
Zdaj pa še samo izpit odpikam v soboto, potem pa še zase poskrbim in v soboto popoldan - naj bo lepo vreme- tamala dva sončka cela polubčkam in nekam peljem.
Slik ni, ker pozabljamo kupit baterije za fotoaparat.

Van Halen - can't stop loving you( Video Official)

2010-11-18T09:35:00.001+01:00

Here I Go Again - Whitesnake (original version)

2010-11-18T09:32:00.001+01:00

Sicer so meni vsi ti bendi iz 80-ih malce premalo avtentični, bolje rečeno preveč klaviatur, premalo natur sounda, pa vseeno so fajn za poslušat, veliko bolje od večine današnje muske.

Lynyrd Skynyrd - Simple Man

2010-11-17T13:54:00.001+01:00

Za Majčija!

Alicia Keys - Fallin'

2010-11-17T13:45:00.001+01:00

The Rolling Stones - Wild Horses.

2010-11-17T13:35:00.001+01:00

Ni še konec

2010-11-04T22:01:00.001+01:00

Tisti rek o hudiču še kako drži. Mi se nikakor ne moremo znebiti vseh teh mladičev.
Ko je v noči na petek Maj Enej zopet zbolel je potem še bruhal. Sicer se je kar dobro držal in sem to pripisovala, da sodi k ušeskom in bolečinam. No, kasneje se je izkazalo, da ni bilo čisto tako. Zjutraj je po dozi mleka (mimogrede, še zdaj si komaj predstavljam, kako fino je, če si lahko privoščiš dati otroku kravje mleko) kompletno vse v loku izbruhal, potem je bil pa čisto živahen, kot da ni bilo nič. Po malici in kosilu ni bilo veliko bolje, prav tako zvečer. Kakšne manjše grižljaje je pa le obdržal v sebi. V soboto ni več bruhal. Stvar je bila zaključena, dokler ni v ponedeljek zjutraj Larisa bruhala že v postelji in potem še enkrat. Pa po juhi pri kosilu, nakar je lepo do konca pojedla kosilo kot da ni nič. In smo tudi to zgodbo zaključuli. Še isti dan popoldne je začel še moj najdražji jamrati, da mu nekaj ne paše, zvečer je že objemal školjko. Šele takrat sem začela razmišljati, če se nam ni pridružil kakšen neželjen vsiljivec z imenom virus xy. Da to še ni bilo vse je moralo zviti še mene. In za kazen, ker sem se najdlje upirala zavojevalcem, sem bila najhuje kaznovana. Ob dveh zjutraj me je začel boleti želodec. Hja, sem si mislila, spet eden mojih napadov in bila vsa srečna, da ne dojim več in lahko vzamem nekaj konkretnega proti bolečinam. Vzamem Spasmex, pa nič bolje, le še huje in huje je postajalo, dokler nisem začela bruhati. Ko sem mislila, da bo OK, vse jovo na novo. Samo kaj, ko potem nisem imela več kaj bruhati in me je le še želodec neznansko bolel, da sem se vsa tresla. Zjutraj je Robi šel delat, jaz sem pa dobesedno obležala, z vročino okoli 39 stopinj, potem sem začela še driskati, skratka groza. Ko sem imela 5min predaha, sem poklicala zdravnico, pa kaj ko mi je naročila naj čimprej pridem. Ker nisem bila v stanju vozit, sem morala lepo trpeti in počakati, da se vrne najdražji in me pelje k zdravniku. Ko sem končno dobila injekcijo proti bolečinam in proti bruhanju ter infuzijo sem bila toliko boljša, da sem lahko prišla vsaj do avta. Še včeraj ves dan nisem skoraj nič jedla, če izvzamem žlico na vodi kuhanega riža in dva prepečenca. danes sem pojedla še kakšno žlico riža več in po delih skoraj cel kos kruha. Evo sem že na nogah.
Še nedolgo nazaj sem ravno nekomu razlagala, da še nikoli nisem imela takšnega virusa, da se mene ne primejo. Uh, kako hitro sem jih dobila po glavi. Pa res ne smem več ust odpret, ali kaj?
Moja razlaga, zakaj sta otroka odnesla tako na izi, hm, ker sem žrtvovala 130€ za vsakega in ju dala pri treh in šestih mesecih cepiti proti rota virusu. Raje ne pomislim kaj bi bilo z njima, če ju ne bi. A vidite, da je v vsaki slabi zgodbi tudi nekaj dobrega!
In kje smo ga dobili? Ne, v vrtcu verjetno ne, pač pa v ambulanti. Kdo je torej končni krivec? Kdo drug kot vneto uho, ti, ti, ti!

the pretenders - I'll stand by you ( video )

2010-10-31T21:26:00.001+01:00

Za moja dva sončka!

Beatles-All My Loving

2010-10-31T21:14:00.002+01:00

Kaj vse se najde. Moja najljubša Beatles skladba še iz srednješolskih časov, čeprav jih nikoli nisem poslušala. Ampak človek nikoli ne more mimo njih, če so bili tako revolucionarni in prisrčni.

Ko ne gre vse po načrtih

2010-10-31T20:38:00.002+01:00

Ne bi bilo nič narobe, če bi se mi vsaj ena želja uresničila. Sem si pred kratkim zaželela, da bi bil Majči vsaj tri dni zdrav, da bi jaz lahko šla v petek na predavanja. No, pa ni bilo tako. V četrtek sem jaz zbolela in tako dolgo čakala pri zdravniku, da sem še komaj uspela priti pravi čas v vrtec, potem je Robi prišel ekstra pozno, okoli enajstih zvečer domov. Da to ni bilo dovolj, se je takrat zbudil še Majči in potem dve uri histerično jokal. Nikakor ga nisva mogla potolažit, ko sem ugotovila, da se spet prijema za uho, vročine pa nobene. Po dveh žlicah calpola ni bilo nič bolje in ga je bilo treba sredi noči spravit k zdravniku, da je dobil Voltaren in zopet antibiotik. Ob treh zjutraj je revček le zaspal za tri urice.
Zdaj sem se odločila, da ga imam vsaj 14 dni doma, da si dobro opomore. Ga nimam namena spet izpostavljat in doma si bo lažje spet pridobil odpornost. Upam vsaj. Čeprav mi vse skupaj časovno ne gre na roko, ker imam čez tri tedne izpit iz ZUP-a, pa se niti še nisem začela učit. Vsaj vaje sem uspešno rešila in jih imam potrjene, učit se bom pa morala ponoči. Nekako bo že. Je Majči bolj pomemben.

Kašelj

2010-10-27T13:53:00.001+02:00

In še en nasvet za tiste, ki tega morda še ne vedo, pa bi jim prišlo prav. Namreč kako pregnati kašelj ponoči. Za podnevi je metoda neuporabna predvsem zaradi fizičnega vidika, ponoči pa je prav blagodejna.
Metodo sicer dobro poznajo naše babice in mame, jaz pa sem jo ponovno odkrila šele pred kratkim, ko sem obupala nad vsemi sirupi.
Topla obloga, ki jo položimo na prsi, ko se pojavi kašelj res dela čudeže. Jaz sem v ta namen prav za otroka kupila najmanjšo gel oblogo v lekarni (hot&cold), da jo lahko spravim pod pižamo. Najprej jo položim v vrelo vodo za par minutk, nato zavijem v tanko krpo in vtaknem pod pižamo. Garantiram, da bo kašelj dobesedno v minuti minil in spali boste vso noč. To se nanaša predvsem na tisti dražeči kašelj, ki vas zbudi sredi noči, pa tudi pri kakšnem izkašljevanju, ko je več sluzi bo dobro delo.

Vneto uho in ureznina

2010-10-27T13:35:00.001+02:00

Tole je pa naš palačinkožer. Sicer ni slika od včeraj, sem pa včeraj spekla skutine palačinke v pečici za posladek in Larisa je po dobri porciji musake pojedla še tri cele palačinke, Maj Enej prav tako.

Danes je šel Majči spet v vrtec, potem ko je prebolel vneto uho. Prejšnjo sredo, ravno teden po prejšnji bolezni je zopet zbolel, tokrat je bilo krivo levo uho in spet smo pristali na antibiotikih. Revček je ves popoldan dremal in jokal, tako, da sem bila gotova, da je uho in ga odpeljala k zdravniku. Pa imam občutek, da spet ne bo dolgo v vrtcu. Upam da bo vsaj tri dni zdržal, ker imam v petek predavanje, ki ga ne morem preložiti.
Larisa pa se je prvič urezala in to tako zelo, da smo imeli vse krvavo. Pa ni bila sama kriva. Po dolgem času sem oba peljala k babici na obisk, samo malo pozdravit, za 5 minut in da pozdravimo še njen obisk. V trenutku je MajEnej našel na tleh malo razbitino od kozarca in jo hotel nesti v usta. Še pomisliti ne morem kaj bi lahko bilo. Larisa mu je stvar poskušala izpulit iz rok, preden sem lahko posredovala in takrat se je urezala čez cel palec, prav globoko. V istem trenutku sem malemu izpulila razbitino iz rok, pa je bilo žal že prepozno, Larisa je kričala, po tleh je bilo vse krvavo. Skratka zmeda. Ko sem tekla po coto, da ji zavijem prst mi je šlo kar na jok. Tačas jo je že babica zvlekla po stopnicah, da sem ji sprala rano in povila, Robi jo je pa kasneje peljal k zdravniku, ker sem imela občutek, da se ji ne bo zacelilo zaradi globine rane. Tam so ji dali na rano tak obliž, da ji je rano držal skupaj, česar jaz doma nisem mogla storiti.
In danes, 10 dni po dogodku, ima le še na pol zaceljeno krastico. ne morem verjeti, kako se otrokom hitro celi. Sicer je res, da sem ji večkrat premazala rano z Bepantenom, pa je vseeno neverjetno. Meni bi se taka rana celila ves mesec.
Tako da bo imela zdaj junaško brazgotino, ker je hotela pomagati bratcu.

Cardio Abs for Pre and Post Natal

2010-10-27T13:05:00.002+02:00

Ker imam poporodno kilo sem iskala vaje, ki bi vsaj malo zmanjšale moj trebušček.

Local Hero (HD)

2010-10-19T10:55:00.001+02:00

Telegraph Road - AMAZING AUDIO!! - Mark Knopfler - Live 2005

2010-10-19T10:51:00.002+02:00

Eden mojih najljubših glasbenikov. Tokrat precej starejši, hi, hi. You Tube te res popelje v zgodovino in nazaj. V preteklosti sem bila na njegovem zadnjem ljubljanskem koncertu in bi še šla.

Dire Straits & Eric Clapton - Brothers in arms [Wembley -88 ~ High quality]

2010-10-19T10:43:00.001+02:00

Danes ne znajo več delat takšne glasbe, žal.

Eric Clapton/Tears in heaven

2010-10-19T10:28:00.001+02:00

2010-10-19T10:26:00.000+02:00

Eric Clapton - Wonderful Tonite
Uploaded by hushhush112. - Watch more music videos, in HD!

Nova frizurca

2010-10-19T10:12:00.002+02:00

Pa sem se le odločila in odrezala nekaj sprednjih pramenov, ki so MajEneju segali že do konca noska in sem jih venomer morala odmikati. Sem jih pa varno spravila v njegovo spominsko škatlico.

Takšen je bil kakšen teden nazaj.

Tukaj se pa že kopa z novo frizur'co.

Zdaj je pa res podoben punčki.

Led Zeppelin - Stairway To Heaven (HQ)

2010-10-19T09:50:00.001+02:00

The Soul of Iron Maiden - Steve Harris

2010-10-19T09:33:00.001+02:00

Moj najljubši komad te skupine.

Bon Jovi - Bed Of Roses

2010-10-19T09:26:00.002+02:00

Larisa pri zobozdravniku

2010-10-14T22:11:00.000+02:00

Z Lariso sva bile v torek pri njeni zobozdravnici. Je bila tako pridna, da je še mene presenetila. Že ko je sestra prišla ven po kartonček jo je na ves glas pozdravila. Na stolu je pridno ubogala, odpirala usta in ugotovili smo, da so vsi zobki lepi in zdravi. Na desni spodnji strani ji je zalila dva zobka, da bova zdaj lažje umivali. Žal pa je dobila tudi napotnico za ortodonta, ker ima križni griz in zamaknjeno čeljust. Na ortodonta pa morava čakati 4 mesece.
In ker je bila res zgledno pridna, da je bila zobozdravnica prav navdušena, sem jo morala nagraditi. Zdaj je bogatejša za dve krasni slikanici. Ena je od Ferija Lainščka, druga pa od Svetlane Makarovič, obe tako čudoviti, da jih je Larisa poslušala s široko odprtimi očmi. Mala moja.

Grahova kremna juhica

2010-10-14T21:57:00.000+02:00

Ko sem že pri zelenih juhah, pa še grahova. Tale juhica zahteva malo več dela, ampak se splača.
Na kolobarje narežemo por in ga na olivnem olju prepražimo, da postekleni, nato dodamo grah. Jaz imam najraje mladi zamrznjen grah, ker je tako sladek. Solimo, popramo, prilijemo nekaj vode ali jušno osnovo, če jo imamo in zavremo. Zamrznjen grah je hitro kuhan in takoj ga dobro zmeljemo s paličnom mešalnikom. Sicer je juha že tako dovolj dobra, vendar jo jaz še pretlačim skozi sito, da je res čisto gladka. Dodam mleko in na krožniku še kislo smetano. Nami, pravi Larisa.

Brokolijeva kremna juha

2010-10-14T21:50:00.000+02:00

Tale juh'ca je meni najboljša, pa včasih kar pozabim nanjo, ko razmišljam kaj bi še skuhala, potem jo pa v dveh tednih 3x jemo. Pa nisem samo jaz tista, ki se oblizujem, tudi otroka sta nora nanjo, je nikoli ni dovolj.

Na dveh žlicah olivnega olja v nekaj sekundah prepražimo česen, lahko dodamo žlico moke ali pa tudi ne. Če jo dodamo ne sme porjaveti. Na vse to dodamo brokoli (svež ali zamrznjen), prilijemo vodo in zavremo. Solimo, popramo in naribamo muškatni orešček. Se mi zdi, da zelo lepo zaokroži okus brokolija. Naj vre nekaj minut, potem pa vse skupaj dobro zmiksamo s paličnim mešalnikom. Če kuhate z manj maščobami dodajte mleko, drugače pa sladko smetano. To je to. V 10 min imamo svežo zelenjavno juhico z veliko vitamini. Ko postrežemo, dodamo na krožnik še žličko kisle smetane. Zraven paše bel kruh, popečen, ali pa kar tako. Za prste obliznit. Seveda za tiste, ki imamo radi brokoli.

Hmmm

2010-10-14T21:22:00.001+02:00

No, tale virozica, tako se je kasneje izkazalo, ni bila samo virozica, ampak je naš Majči imel vneto grlo in ker naslednji dan visoka vročina še ni popustila sva šla kar nazaj k zdravniku. Deloma tudi zato, ker so krvni testi pokazali zvišane vnetne parametre. In smo pristali na antibiotiku. Čudežno je že naslednji dan vročina padla in posledično se mu je vrnila dobra volja. Pa sem ga lepo obdržala doma ves teden, da se je dobro pozdravil, midva pa sva se imela prav luštno. Včeraj se je vrnil v vrtec, jaz ga pa že pogrešam.
Bo pa zato verjetno Larisa ostala doma, ker je danes nekaj driskala. Že ko sem prišla ponjo na telovadbo je imela flek na hlačkah, potem sem jo seveda tudi zavohala in smo morali vsi trije po hitrem postopku domov. In potem se je nadaljevalo, da je še kakšne pol urice grela školjko. Sicer sumim grozdje, ni pa rečeno, da ni kakšen virus. Še nismo imeli nikoli virusne driske. Ampak potem bi verjetno imela tudi vročino?
Mora biti vsak dan nekaj, da si slučajno ne bi oddahnila.

Izjava tedna

2010-10-14T21:09:00.001+02:00

Mami, ti boš pa zdaj imela dovolj, menda!

Sedele sva za mizo in jedle. Komentar je pa priletel, ker sem si vzela še drugi toast (samo toast). Saj ne vem zakaj toliko jem!

Štirice

2010-10-07T10:51:00.001+02:00

Ja, tudi zgornje štirice so verjetno že prejšnji teden pokukale na plan. Pa sem ju opazila šele včeraj. Tako, da imamo zdaj po novem 8 zobkov. Spodaj sta enici še vedno osamljeni, vendar dokaj veliki. In ko se nasmeji ni več brezzobi dojencl, ampak pokaže prav velike zobke. Prav smešno je videti, sploh spodaj, ko vidiš dva velika zobka, okoli pa nič.

Viroza in prvič bolan k zdravniku

2010-10-07T10:36:00.001+02:00

Trenutno Majčija nekaj kuha. Včeraj je imel kar krepko čez 38 vročine, danes pa že zgodaj zjutraj vsaj 39. Mu niti nisem takoj merila, je dobil najprej sirup proti vročini, ker je bil zelo rdeč in jokav. Šele čez pol ure sem mu potem namerila dobrih 38, ko je sirup že prijel.
In sem se potem kar na hitro odločila, da ga peljem k zdravniku, ker že tri tedne smrka in kašlja in me je tale kašelj malo skrbel. Smrkanje je pravzaprav zdaj že boljše.
Skratka na hitro smo se oblekli, se odpeljali do vrtca, kjer je Larisa grozno jokala. Prav na silo jo je morala vzgojiteljica odtrgati od mene, ker nisem imela časa jo potolažiti. (Uh, to me bo še preganjalo ponoči!) Malo sem jo že stisnila k sebi in poskusila potolažiti, pa je začela samo še bolj jokati, revica. Ne vem kaj se zadnje čase dogaja z njo, da noče več v vrtec...
In začuda sva bila z MajEnejem že pet čez sedmo v ordinaciji. Pljučka so OK, ušeska tudi, tako da je verjetno vrtčevska viroza (glede na to, da sem kasneje izvedela od vzgojiteljice, da sta tudi že dva druga bolna od začetka tedna). Hitro se je še polulal v vrečico, potem je dobil še pikico v prstek in dal kri. Brez da bi trznil, pravzaprav mu je bilo zelo zanimivo.
Kako je ta otrok neverjetno priden. Res je tako zlat in zelo, zelo rad se stiska, cartla in se smeji.

Coldplay - Lost! (Live Tokyo 2009) (High Quality video) (HQ)

2010-10-05T21:26:00.001+02:00

Coldplay - Life In Technicolor II (Live Tokyo 2009) (High Quality video)...

2010-10-05T21:22:00.001+02:00

Coldplay - In My Place

2010-10-05T21:05:00.001+02:00

coldplay fix you

2010-10-05T20:53:00.001+02:00

Coldplay - Yellow Live in Sydney 2003

2010-10-05T20:39:00.002+02:00

Sem si naredila zalogo, da ne iščem dobrih koncertnih posnetkov po spletu. Kar je dobro je pač dobro!
Tako zelo sem si želela na njihov koncert in zadnjo turnejo so imeli lani, pa so žal prišli v Videm malo po MajEnejevem rojstvu in ni bilo šans da grem. Saj nisem zelo žalovala, ker sem stiskala svojega sončka. Čakam pa novo turnejo in na enem od koncertov bom tudi jaz, tokrat mi ne uidejo.

Coldplay - Scientist

2010-10-05T20:37:00.001+02:00

Coldplay-The Scientist (Acoustic)

2010-10-05T14:03:00.001+02:00

Ena izmed odličnih akustičnih izvedb malo starejšega komada.

Rahel biskvit za torto

2010-10-02T12:28:00.003+02:00

Zelo rada preizkušam čisto nove jedi, ki jih še nikoli nisem jedla, ker se hitro naveličam določene hrane. Ker nimam fotospomina si kakšen dober recept zapišem na tiste majhne post-it listke. In če je stvar res dobra si kdaj zaželiš, da bi jo še jedel, vmes pa jaz ta listek seveda izgubim. Preden mi je kliknilo, da si lahko v blog zapišem tudi kaj "dobrega" sem izgubila že morje receptov.
Tukaj je povezava do nekaj res odličnih in rahlih receptov za biskvit:
temni biskvit
svetli biskvit za sadno torto
svetli biskvit
Še povezava do dobre kreme, ki ji potem lahko dodajamo okuse po svoji želji:
bavarska krema

Moja verzija za čokoladno torto:
Po receptu za temni biskvit spečemo biskvit. Jaz samo odmerim tri žlice manj moke, kolikor dodam kakava v prahu. Biskvit potem dvakrat prerežem in navlažim z 2dcl tekočine (1/3 malibu, 2/3 mleka).
Kremo naredim po receptu za bavarsko kremo, samo da dam 6 jajc in dvojno količino mleka in malo malibuja. Ko je krema skuhana, vanjo zamešam še 200g stopljene temne (70%) čokolade. In na koncu v delno ohlajeno seveda še 4dcl stepene sladke smetane. S toliko kreme pride tortni model do vrha poln. Vse to je najbolje narediti zvečer, da se čez noč dobro strdi v hladilniku, zjutraj pa okrasimo po želji.
Tale torta je res dobra, pa drugače nimam preveč rada čokoladne torte.

Echoes - Pink Floyd - full version ( Meddle ), high quality Pt. 1/3

2010-09-29T21:20:00.001+02:00

Tole je pa samo za poslušat.

Pink Floyd - Shine On You Crazy Diamond

2010-09-29T21:15:00.001+02:00

Mozart bi užival.

Santana. Samba Pa Ti

2010-09-28T14:40:00.001+02:00

Tukaj pa praktično ni kaj za napisat. Ali pa.
Enkrat bi ga rada v živo slišala.
Ob tem komadu mi gredo dlake pokonci, to je pri meni znak, da je glasba vrhunska.
Santana pa na vsakem koncertu zaigra čisto nov komad Samba Pa Ti.

Scorpions - Still Loving You (lyrics)

2010-09-28T14:27:00.001+02:00

Ne morem mimo, da ne objavim eno izmed mojih pesmi naj naj vseh časov, zagotovo v top 10 izboru. To sta moja sončka poslušala še v trebuščku.

Težave z želodcem

2010-09-28T13:16:00.001+02:00

Če sploh lahko temu tako rečem. Zdaj sem se končno naročila za pregled, po celem letu kalvarije.
Stvar je pa taka.
Operacija žolča mi ni kaj bistveno pomagala. Dvomim celo, če je pri vseh moji težavah sploh imel kaj zraven žolč. Moram priznati, da se je ob diagnozi žolčnih kamnov tudi meni zdelo malo čudno, pa sem si rekla, da zdravniki že vedo. Se spomnim, da sem takrat vprašala, če se da to rešiti tudi brez operacije, da bi se samo z laserjem razbilo te kamenčke, pa sem dobila jasen odgovor, da niti slučajno, ker so kamni preveliki. Seveda se je po operaciji pokazalo, da se je na stenah žolča nabral samo drobir (to ima verjetno marsikateri zemljen), vendar pa naj bi bil žolčnik tako vidno kronično vnet in poln izrastkov, da bi ga v vsakem primeru morali odstraniti. In so ga poslali na analizo v LKC, zaradi morebitnih rakavih sprememb. To me sploh ni skrbelo in seveda so bili testi negativni. No, in po vsem tem bi se počasi morala počutiti bolje, pa se nisem. Kljub vsem dietam, sem nazadnje še najlažje jedla kruh (lačna sem vseeno), za kruh pa vemo, kam te pripelje. V širino. Ha, ha. Pa seveda vsake toliko sredi noči tak napad, da ves teden nisem prišla k sebi. Takšnih bolečin res nikomur ne privoščim. In vse to od lanskega septembra. Seveda mi je zdravnica svetovala naj preneham z dojenjem, da bi lahko vzela kaj proti bolečinam.
Zdaj vidim, da sem kljub kalvariji dobro naredila, saj je Maj Enej postal nahoden nekaj dni po tem ko sva se nehala dojiti, pred tem je bil večinoma čisto zdrav. Vsekakor se mu je imunski sistem dobro zgradil in mu ne bo hudega.
Sem pa zdaj vsaj dobila tablete. najprej 20mg na dan, to dozo pa mi je moja zdravnica povečala na 80mg in glej ga zlomka, v soboto zvečer sedim na kavču in ugotovim, da me čisto nič ne boli. Neverjeten občutek, ko se že tako navadiš bolečine, da je že del tebe. In sem po letu dni bolečin uživala, zdaj pa čakam kdaj me bodo poklicali na pregled, da končno vidim kaj mi je. Kakšnih 6 tednov naj bi bila čakalna doba za nas smrtnike.

Dojenje, spanje in zobki

2010-09-28T12:50:00.002+02:00

Danes 14 dni nazaj se je Maj Enej nazadnje dojil. Tako mi je svetovala zobozdravnica, ker se je dojil večinoma še ponoči in je nazadnje preseglo že vse meje. Zbudil se je namreč že okli 2h in potem kljub dojenju ni hotel spati še vsaj dve uri. Seveda je to nespanje vplivalo na vso družino, jaz sem bila že čisto fizično in psihično na tleh.
In potem se je to zbujanje in jokanje nadaljevalo, seveda zdaj zato, ker ni dobil zize. To sem tudi pričakovala, vendar je bil tako vztrajen, da sva ga nazadnje z Robijem mirila in polagala nazaj v posteljo ure, v izmenah. V soboto sem imela vsega dovolj in se odločila, da ga po začetnem preverjanju, če ni res kaj narobe, pustim dreti. Najtežja odločitev do zdaj, ampak, če res čisto nič ni pomagalo (nisem prižigala luči, nisem govorila, samo pobožala in položila nazaj v posteljo, ker je zmeraj stal, piti nikoli ni hotel), je kot zadnja rešila bilka ostal še trdi način. Kakšno uro je hlipal, jaz sem hotela ničkolikokrat k njemu, pa sem le nekako zdržala in je zaspal nazaj (to me bo preganjalo še na moj zadnji dan), in očitno prej kot če bi bila jaz ob njem. V nedeljo je bilo podobno, le da je vztrajal bistveno manj časa, včeraj se je zbudil pa šele ob petih in ko sem mu dala dudo je tudi takoj zaspal nazaj in spal še do šeste. In danes enako. ??????? Prej taka kalvarija vsako noč, da me je že bilo strah večera, potem pa po dveh dneh vse OK??? Aaaaaaaaaaaaaaaa. Če se bo tako nadaljevalo, se bom končno po treh letih lahko malo naspala, ker zdaj tudi Larisa kar dobro spi, če pa ne, pa vsaj kaže, da smo na dobri poti.
Sem ga pa včeraj zjutraj malo nesla k sebi v posteljo, da se pocartava, ker je bil tako priden, pa je takoj izpljunil dudo in iskal zizo. Po 14 dneh še vedno ni pozabil, revček. In odkar ne ziza, je čisto nor na dudo, ki je bila predtem bolj kot ne postranska zadeva. Še zaspal je lahko brez nje, danes pa jo hoče imeti ves dan. Kaj hočemo nekaj mora imeti za zamenjavo. Po novem letu bomo pa tudi dudo postopoma odvadili.
Larisa se je te dni tudi že nekako navadila njegovega jokanja in tečnarjenja ponoči, se je pa neprenehoma zbujala tudi ona in ga mirila s pssssst. Je bila revica tudi ona zjutraj čisto neprespana.

Z zobki, je pa tako, da Majčiju lezejo ven zgornje štirice, vsak čas bodo zunaj. Zanimivo je to, da je prvi zobek dobil točno 6 mesecev kasneje kot Larisa. Pri devetih mesecih in pol je pokukala ven prva spodnja enica (mislim da leva), teden zatem še druga. Pri enajstih mesecih in pol, ko smo bili ravno na morju pa sta se pokazali tudi zgornji enici in skoraj v isti sapi še dvojkici. Zato je bil na morju kar tečka. So pa vsi zobki lepi in zdravi in tudi sam si jih že veselo drgne s krtačko.
Larisa ima pa lepe zobke, samo na zalivanje štiric jo peljem čez 14 dni, in takrat bo dobila tudi napotnico za ortodonta, ker ji po besedah zobozdravnice postrani raste čeljust. Hmmm, to mi ni ravno jasno, kaj bodo naredili, pa pustimo se presenetiti. Si pa zelo rada umiva zobke in tudi zelo temeljita je pri tem. Vsem priporočam električne krtačke, ker res veliko bolje umijejo zobe, sploh pri tamalih, ki še niso čisto zavestni pri ščetkanju.

MIKA - Happy Ending

2010-09-12T22:19:00.001+02:00

Dan D - Voda

2010-09-12T22:16:00.001+02:00

Vlado Kreslin - Tisoč let

2010-09-12T22:03:00.001+02:00

Coldplay - Viva La Vida - Live (BBC Concert)

2010-09-12T21:52:00.003+02:00

Izjava tedna

2010-09-12T21:18:00.001+02:00

Da si sposodim idejo mamice in avtorice odličnega spletnega dnevnika našega skoraj soimenjaka.
V resnici so te izjave tako izvirne, da jih je vredno zapisati. Pa jih navadno že čez nekaj dni pozabim. Tele pa ne morem kar tako:
"Mami, če bi jaz imela tako veliko zizo bi vse otročke prestrašla!"
Po huronskem smehu atija sem naši nagajivki seveda razložila, da imajo otročki radi zize. Na to, da jih Maj Enej obožuje začuda ni imela odgovora.

Tudi Maj Enej je zakorakal v vrtec

2010-09-10T13:42:00.002+02:00

Pa še res je - zakorakal! Preden smo šli drugič na morje je res kakšen korak naredil že sam, po vrnitvi z morja pa je začel že prav pogumno racati in tudi padati seveda. Pa ga to sploh ni motilo in tako je veselo zakorakal tudi v vrtec. Prvi dan sem bila z njim in je dve urici prav radovedno raziskoval. Naslednji dan sem ga že pustila za urico samega in ni prav nič jokal. Še ni vedel kaj ga čaka. Tretji dan, to je prejšnji petek, je ostal že dve urici in je bilo tudi vse ok. No, v ponedeljek pa je že malo zajokcal, ko sem po dveh uricah prišla ponj, prav tako je bilo tudi v torek. V sredo smo se pa z vzgojiteljico opogumile in je ostal do kosila. Ko sem prišla ponj in me je zagledal pri vratih se je začel na ves glas jokati, češ a si le prišla. Pa je bil drugače bojda ves čas priden. In ker je ravno sedel za mizo in si tlačil polno žlico v usta se mu je seveda fino zaletelo, da je komaj prišel do sape. No, včeraj je bil tudi priden in zajokal samo ko sem prišla pa kosilu ponj, danes pa ni več niti pisnil in bil ves čas dobre volje, tudi ko me je zagledal.

Zdaj nas čaka drugi teden, ko ga bom verjetno v torek že pustila prespati. To pa bo čisto druga štorija, ker je fant navajen, da podnevi dobi še zizo. Ampak pustimo se presenetiti. Ne bi imela nič proti, če bo lažje kot pričakujem. Zaenkrat me je že pozitivno presenetil. Je pa res, da je precej manj boječ, kot je bila Larisa. Ona si še zdaj ničesar ne upa poizkusiti, če je zraven kdo, ki ga ne pozna. Maj Enej pa glede tega nima nikakršnih problemov, na vso srečo.

Nekaj utrinkov s prvega dne v vrtcu, sicer bolj slabe kvalitete, ker so fotografije s starega telefona, pa vendar dovolj dobro opišejo radovednost našega malčka.

Morje drugič

2010-08-29T19:58:00.001+02:00

Tukaj je pa še nekaj utrinkov z druge runde.

Na rabski fjeri

Trije mušketirji na vlakcu

Uuuu, kako je vroče

Poglejte me, kako sem lepa.

Sem si le priboril najbolj zaseden fotelj.

Kako sem bila utrujena in nič lepšega ni, kot zaspati zunaj.

Poglej, ati, da znam voziti avto!

V elementu

Pred nevihto

V odhajanju

Pa še video posnetek za konec:

Morje prvič

2010-08-29T15:47:00.001+02:00

Še nekaj utrinkov z Raba - prvi del:

Pogled na Jablanac in čakajočo kolono na trajekt

Trije mušketirji na trajektu

Larisa v elementu - trampolin za 10 kun/5min

Na vlakcu

Spet na naši priljubljeni mivki

Takole pa je spal Maj Enej

Spet doma

Tako sta pa sončka lahko čofotala čisto sama.

Pa smo spet eno leto starejši

2010-08-29T15:07:00.001+02:00

Tako, Larisa je upihnila že tri svečke, Maj Enej pa prvo.

Larisa, tri leta.

Maj Enej eno leto

8 mesecev

2010-04-16T13:21:00.001+02:00

Ravno na dan, ko je Maj Enej dopolnil osem mesecev, se je ob opori prvič postavil sam na noge. Zdaj to redno počne že teden dni in vedno bolje mu gre. Je pa smešen ko se prekopicne, ker je še zelo nestabilen ali pa se spusti ob opori in pade na rito. Včasih tudi z glavico udari po tleh, ker nisem vedno tako hitra, da bi ga ujela in potem jokamo...pa je čez nekaj minut vse pozabljeno in začne znova.
Okroglih devet kilogramov ima in ker tako malo je, se v enem mesecu skorajda ni zredil. Zdaj ga tehtam na Wii konzoli, pač z obleko vred in nimam več tako natančnih meritev, vseeno pa me skrbi, ker je spet tako neješč. Sem že mislila, da bo začel jesti, pa se je nalezel viroze od Larise in ga je minilo do vsega. Zdi se mi, da so končno začeli tudi zobki izraščat, ker si je spet začel drgnit dlesni in zraven neznansko tečnari. Vse tako kaže, da je spet eno težavno obdobje pred nami.
Navajam ga na lonček, da bi spil malo čaja in je res včeraj začel bolj konkretno piti. Mogoče ga bom tako lahko odtrgala čez dan od zize, ker se nekako ne more in ne more odvadit. Vsakič znova zahteva svojo porcijo, pa sem se vdala zdaj ko je bolenček, potem pa res ne dobi več. Imam res že vsega dovolj.

Prespana noč in Lakom lačen

2010-03-28T17:22:00.001+02:00

Pa smo jo le dočakali. Maj Enej je včeraj spal od desete zvečer pa do pol sedme zjutraj. Božansko! Sicer sem se jaz morala ponoči zbuditi, da sem vzela antibiotik (spet ena od mojih angin), ampak podarjenemu konju se menda ne gleda v zobe. Sonček moj, mu je le enkrat uspelo. Zjutraj sem se sicer zbudila mokra, ker je to pač nekaj nepojmljivega za moje joške, pa je potem hitro spraznil mlekarne.
no, danes ponoči je stvar bila zopet čisto drugačna, bolj po ustaljenih tirnicah. Do enajstih zvečer ni hotel zaspati. Potem se je zbudil ob enih, pa spet ob treh, nakar je kar ostal pri meni v postelji in bolj kot ne se je premetaval do šeste, ko se je zbudila še Larisa. Počasi bo že. Ga bom poskušala zvečer čim bolj napitat, ker nekaj je očitno -
naš sonči je končno pričel jesti. Zdaj že lahko rečem, da zadnje štiri dni je dokaj normalno. Začel je končno odpirati usta in prav z veseljem je. Prej je bila stvar bolj taka, da je zraven stokal in ni hotel odpirati ust. In tistih nekaj majhnih žličk sem mu bolj po naklučju spravila v usta. Da sam odpira usta je nekaj čisto novega in poje ves lonček, kakšnih 140 - 180ml. Sanjsko.
Robi sicer pravi, da sem sama kriva, da ni jedel, ker je še vedno dobil zizo. Ampak kaj pa naj bi naredila, če drugega ni hotel. Lačen pač ni mogel biti, je že sicer tako malo pojedel. Zdaj se mu je odprlo in bom lahko dnevne obroke v celoti zamenjala za gosto hrano. Zjutraj in zvečer se bova pa še dojila in se malo cartala. Ponoči pa upam, da čimprej pozabi na zizo, hi, hi.

Pesmarica, Janez Bitenc, Jelka Reichman in še kaj

2010-03-21T13:42:00.011+01:00

Larisa je živa pesmarica, sem razmišljala včeraj. Je res, da sva se ogromno pesmic naučile skupaj, jih je pa tudi prav veliko takih, da se jih bom morala naučiti od nje še jaz, da bova lahko skupaj pele.
Bivša soseda je podarila Larisi slikanico, pravzaprav pesmarico Pisani klobuček Janeza Bitenca, Jelka Reichman pa jo je ilustrirala. Otroška klasika, ki sodi v vsak slovenski dom. Pa še notni zapis vsebuje, da lahko pesmi zapojemo. Večina nas je odraščala ob teh pesmicah in čudovitih ilustracijah. Kdo ne pozna Kuža pazi ali Naša četica koraka ali pa teh čudovitih obrazov, ki jih je upodobila Jelka. Meni so njene ilustracije res polepšale otroštvo. Nekaj njenih najlepših ilustracij je konec lanskega leta izšlo v knjigi Čudežni vrt, ki jo z Lariso z veseljem prebirava preden gre zvečer spat.
Da ostanem pri otroških pesmih, nekaj sem se jih morala naučiti znova, ker sem jih pozabila, večino pa sem se jih naučila čisto na novo. In potem si ob čiščenju in kuhanju (kaj drugega trenutno žal ne počenjam) pojem namesto rock vižic pojem otroške pesmi. Kako se meni svet spreminja.
Tukaj pa seznamček, da imamo vedno idejo katero zapeti.
Ringaraja,
Kuža pazi,
Naša četica koraka,
Pisani klobuček,
Ježek, teka, teka,
Sneženi mož,
Ob bistrem potoku je mlin,
Muce bele, muce črne (za lahko noč),
Polna luna (tudi za lahko noč),
Dobro jutro,
Fiju, fiju (Palček muzikant),
Burja piha,
Rdeči tulipan,
Zima bela,
Barčica po morju plava,
Šmentana muha,
Pleši pleši, črni kos (te ne znamo cele)
Štiri račke,
Metuljček cekinček,
Avto iz čokolade (to se zdaj učiva),
Abraham ima sedem sinov,
pa še kaj bi se našlo. Navadno se vedno Larisa spomni kaj bova pele.

Vrtnar

2010-03-20T21:11:00.003+01:00

Najmlajši v naši družini se je včeraj že pobližje spoznal z zemljo. Rože mi je že v preteklosti pocufal, predvsem naš fikus, zdaj se je pa lotil zemlje taistega fikusa.
Trenutek sem ga pustila samega (beri: bila sem dva metra vstran), da mu pripravim kosilo, medtem se je lump veselo odplazil do fikusa, se dvignil in metal zemljo iz lonca. Oči žal nimam na hrbtu, fant je pa presenetljivo hiter, kadar ni treba. Pa sem imela spet packarijo. Eh, saj ni bilo tako hudo, sem se malo nasmejala, ker je že prav nabrit. Danes sem si sušila lase s fenom. Maj Enej me vedno rad gleda pri tem početju in je tačas čisto priden. Preden sem se začela sušiti sem ga položila na kavč kot vedno, seveda dobro založenega. No, in si tako fenam lase, kar naenkrat pa me lump močno pocuka za lase. Se je lepo čisto sam vsedel, ker se je odločil, da bo tudi on sodeloval, so lasje preveč dobra vaba, da bi to zamusil.
Tako da, ja, naš sonček tokrat zares čisto samostojno sedi.

Spanje

2010-03-19T12:11:00.007+01:00

Maj Enej sedem mesecev

Prvo skupno kopanje

Maj Enej sedem mesecev

Sem malo brskala nazaj po blogu. In sem ugotovila, da je bilo polno prvih....., samo prve prespane noči nisem našla. Sicer je Larisa spala veliko bolje ponoči kot Maj Enej, čeprav je še danes polno zbujanja ponoči. Majči jo seveda na veliko prekaša. Zadnji teden, ko se je nalezel prehlada od Larise se zbuja na vsake pol urice in spi kar pri meni v postelji. Ker imam take bolečine v križu da komaj hodim, ne bi zdržala vstati stokrat na noč. Pa sem ga prejšnji teden že selila v Larisino sobo, z mojim jogijem vred. Ko bo zdrav bom spet poskusila, čeprav vem, da bo potrebno parkrat na noč vstati. In Larisa se zjutraj vedno joče ko se zbudi, bosta morala skupaj vstajat tam najkasneje ob šestih. Tako ima Larisa naučeno uro.
Si ne predstavljam kakšno razkošje je, da bi imela otroka vsak svojo sobo. In kakšno razkošje bi bilo eno noč vsaj štiri urice v kosu spati. Sploh zdaj, ko sem imela spet žolčni napad in se mi že meša od bolečin, utrujenosti in nespanja. Vse bi bilo lažje, če bi le jaz bila zdrava, pa mi, vsaj tako kaže, operacija ni nič pomagala. Grem spet na strogo dieto - star kruh in kuhan krompir, ostalo hrano lahko pozabim.
Komaj čakam tistega 'enkrat' s katerim se tolažim, da bo že bolje, vse skupaj - spanje in zdravje.

Maj Enej

2010-03-12T11:26:00.005+01:00

1 mesec

2 meseca

4 mesece

5 mesecev

6 mesecev

Pa smo dopolnili sedem mesecev. Kar naenkrat je minilo in komaj uspem spremljati vse kar se dogaja. Čas beži veliko hitreje kot pri Larisi. Mi je kar malo žal, da bo prvo leto njegovega življenja minilo kot blisk.
Torej naš malček se še vedno veselo doji. Pri petih mesecih in pol sem začela uvajati gosto hrano, pa je za razliko do Larise vse letelo ven iz ust. Larisa je namreč zelo rada jedla, Maj Enej pa nikakor. Sicer sem vseskozi imela težave, ker je tudi mleka spil zelo malo. Večinoma se doji dve do tri minute in še to samo na eni strani. Tako sem prisiljena, da si po dojenju mleko še črpam, da je sploh dovolj spodbude za nastajanje mleka. V nasprotnem primeru bi bil že zdavnaj na adaptiranem mleku. Pač mi vzame ogromno časa, pa se obrestuje. Kot dojenček je veliko bolj zadovoljen in miren, le pred spanjem na dolgo godrnja ali pa glasno protestira. Pač od zaspanosti. In ponoči se kar veliko zbuja. Le zadnji teden, torej od ponedeljka naprej, ko sem ga prestavila v Larisino sobo, se je začel zbujati in jesti le enkrat na noč. Dovolj trden dokaz, da ga je nekogaršnje smrčanje motilo pri spanju.
Skratka, da nadaljujem z uvajanjem goste hrane - šele zadnji teden je začel toliko jesti, da sploh lahko rečem, da kaj poje. Kakšnih 60ml sadne ali zelenjavne kašice, pa mlečno kašico za večerjo. Prej mi je večino izpljunil ali pa sploh ni hotel odpreti ust. Sem sprejela, da bo pri tem potrebno veliko potrpežljivosti.
Kar se gibalnega razvoja tiče, je čisto po knjigah. Trenutno samostojno sedi, če ga posedeš, samo iz ležečega položaja pa se še ne vsede sam. Se trudi, pa mu zaenkrat še ni uspelo, je pa še samo vprašanje časa. Plazi se po trebuhu že kakšne tri tedne, tako da ga je vsepovsod polno, češrav mu omejim prostor za plazenje. Tudi na vse štiri se postavlja. Iz hrbta na trebuh se je obrnil pri kakšnih treh mesecih, zdaj pa se zelo rad vali, pravimo, da dela palačinke.
Kar se tiče zobkov-uh, ti nagajivčki. Od tretjega meseca si močno drgne dlesni in se slini v potokih, zobki se tudi čutijo že skoraj zunaj, pa jih ni in ni. Občasno je zaradi tega zelo tečen, po drugi strani me pa vsaj v zizo ne grize.
Zelo rad mečka papir in obožuje Lariso, ona pa njega. Ko jo vidi se na glas smeji od veselja. Kadar je dobre volje na glas vriska in potem se vsi smejimo skupaj z njim.

NAJINA SONČKA

2009-08-22T17:07:00.005+02:00

Larisa je zelo lepo sprejela bratca. Najraje ga boža in lupčka in govori: "Kaj je ti, moj, moj!"

DRUGI SONČEK

2009-08-18T17:45:00.005+02:00

Pa smo ga le dočakali, našega drugega sončka. Ime mu je Maj Enej, rodil se je 10.08.2009 ob 11:28 uri. Težak je bil 3.710 g in velik 51 cm, obseg glavice 35 cm.
Danes je star 8 dni in tehta že 3.800 g. Kar veliko, glede na to, da je drugi dan po porodu tehtal le 3.450 g, ker je bruhal plodovnico. Ob odpustu iz porodnišnice pa je že pridobil nekaj gramov, tehtal je 3.490 g. Pravi požerušček je naš sonček. Toliko zaenkrat, naslednjič pa objavim našo tokrat čudovito porodno zgodbo.

Je kaj novega?

2009-03-18T07:27:00.004+01:00

Nekako sem si zadala nalogo, da napišem ob mesecih, ki jih Larisa dopolni kaj se novega dogaja. Pa sem spet gladko zamudila njenih 20 mesecev.
Govorno se zelo razvija, se pa še vedno nismo znebili dude, naš star problem. Zadnji vlak smo že zamudili, ker sem opazila, da sta ji vrhnja prednja dva zobka začela rasti rahlo naprej. Na srečo imamo v začetku aprila zobozdravnika. Verjetno nas bo ona brcnila v rito in bomo stvar potem le opravili bolj ali manj na silo. Drugače tako ne bo šlo, glede na to, da ne poznam nobenega odraslega, ki bi bil bolj odvisen od alkohola in cigaret kot je Larisa odvisna od dude.
Posledično je njen govor odvisen od dude. To zgleda nekako takole: namesto hlače dol, reče hlače dou. Črke l pač ne more izgovorit, ker ob dudi ne more jezička potisnit na nebo. Se pa venomer čudim njenemu besednemu zakladu, vsak dan je namreč kakšna nova beseda, za katero sploh ne vem od kod se je pobrala.
Najini dialogi potekajo v smislu:
(Dialog v ponedeljek zjutraj, ko sva šle po stopnicah iz stanovanja)

Larisa: "Ati, ati, ati, ati,......."
Mami: "Larisa, atija ni doma, je v službi. Saj veš, da pride popoldan po tebe v vrtec."
Larisa:"Ati pide po MENE u vtec."
Mami:"Larisa, kaj si rekla?????????"
Mami v mislih:"Od kdaj pa naša Larisa obvlada svojilne zaimke???????"

Poje tudi zelo rada, vendar si še ne zapomni celotnega besedila samo posamezne besede, ostalo zapolni po svoje v "lariščini". Zato pa toliko bolj obvlada melodijo.
Pojemo skupaj:
Mami:"Larisa, bova skupaj zapele pesmico?"
Larisa: "ja."
Mami:"Katero pesmico bi pa pela? Klobuček, Metuljček, Ringaraja, Mi se mamo radi?"
Larisa: "Ne, ne, neeeeee,...ja!"
Mami: "No, dajva skupaj. Mi se mamo radi......."
Larisa: "Mi.....radi, radi,radi........Neeeeeee, ringaraja!"
Mami: "Ringaringaraja, muca pa....."
Larisa: "Ringaringaraja, muca pa...., kuža pa....pomeče. Jeeeee. Bravo, bravo isa!"

Včeraj sem izvedela na predavanju v šoli za starše, da dajem Larisi premalo papirja (A4 format) in potem včasih veselo riše tudi po mizi, pa po stolu,... Kar me je seveda jezilo. Nisem pa pogruntala, da bi ji dala velik list in potem bi naš sonček baje zagotovo ostal samo na listu. Bom danes poskusila.

Drugi sonček

2009-02-04T10:44:00.003+01:00

Zdaj, po opravljeni nuhalni svetlini, je pa tudi že čas, da uradno objavim novico.
Pričakujemo namreč že drugega sončka. Oba sva zelo vesela, ker sva ga planirala nekje od Larisinega drugega do tretjega rojstnega dne. Kako hiter je, pa sami presodite.
Predvideni datum poroda je 15.08.2009. Bomo spet imeli poletnega otroka, kar mi je zelo všeč. Poleti je vse lažje z novorojenčkom in oblačila imamo tudi od Larise poletna. Še to, dr. Pušenjak meni, da bo spet punčka. In glede na to, da se on ne moti oz. ne pove, če ni gotov, se že z 90% verjetnostjo pripravljam, da bomo imeli dve sončici. Kaj še hočeva več?
Moje počutje zadnje čase je sicer zelo slabo. Ob nenehnih boleznih oz. anginah sem zdaj staknila še bronhitis. Zjutraj se skoraj zadavim, tako kašljam, potem pa še bruham. Sem nekako pripisovala to bruhanje kašljanju, bo pa vzrok zagotovo v nosečnosti, čeprav sproži ga kašelj. Ampak potem kar hitro mine in do službe sem že bolje in tudi malicam potem čisto normalno. Čeprav mi grozno smrdi pečeno meso, sploh kakšne klobase, ali karkoli ocvrtega. Sladkarij pa sploh ne morem. Nedavno mi je edino pasal kos torte, čokolado ne pomnim kdaj sem nazadnje jedla. Paše mi edino sadje in zelenjava, da bi imela kakšen apetit, pa ni govora. Ravno danes sem ugotovila, da toliko kil kot jih imam trenutno, po porodu še nisem imela.
Ampak vem, da bo vsega kmalu konec, mojega slbega počutja in bolezni. Še en mesec, potem pa pričakujem že bolj pomladno vreme in vse bo bolje. Tudi slabosti ne bo več, juhej.
Se zelo veseliva oba. Jaz sem še posebej srečna, da Larisa ne bo edinček in tako lažje premagujem vse težave.

19 mesecev

2009-02-04T10:01:00.003+01:00

Uf, gre hitro, da sem se šele danes spomnila, da je Larisa dva dni nazaj praznovala 19 mesecev. Jo moram danes stehtat in izmerit, imam občutek, da je končno pridobila nekaj gramov.
Besedni zaklad se širi, ampak spet imamo probleme z dudo. Nikakor noče bit brez nje in potem samo momlja z dudo v ustih. Če jo uspemo prepričat, da jo odloži, zna pa že prav lepo govoriti. Ampak sem prepričana, da bi govorila precej bolje, če dude ne bi bilo. Mislim, da je res skrajni čas to nadlogo ukinit. Pa nekako nimava dovolj poguma ne jaz ne Robi. Robi neskončno težko posluša Lariso jokati, ona zna pa to presneto dobro izkoristiti. Se kar malo bojim, kako bo v prihodnje, če ji bo tako popuščal.

Torej, besedni zaklad oz. kaj je novega:
ati, moj - tako izrazi, da je ati njen in ne slučajno moj
vlakec
medi
bejž - zadnja dva tedna noče ne k eni, ne k drugi babici, po desetih minutah je pa že čisto srečna z njima
caja - pomeni da hoče pit čaj
nina nana - začela je peti pesmice in to nekako izgleda takole: "nina nana mamica moja"....kar nekaj si izmisli
Luka, Vanja - zna poklicati sestrično in bratranca-včasih izpusti prvo črko; pa tudi ovčki, ki jo je dobila na posodo od njiju je dala ime Luka.
pece - pove, npr. če jo ritka peče (saj je ne, ampak jaz sem jo vedno spraševala, ko je imela kdaj spuščajčke, če jo peče in si je to zapomnila)
pika - to besedo uporablja kot glagol, da jo nekaj v rokavu pika, ali pa kaktus pika, ali pa kot samostalnik, sploh če najde kakšno "pikico" na tleh.
dijo
dan
vala - hvala
auu-li,ali au-bi - au boli
lace - hlače
kapica
bundica
pati-copati
dudica ali dudika
nigica - knjiga.
To je to, kar mi trenutno pride na misel. Ni še pa začela povezovat besed. Dve besedice reče kdaj skupaj, kaj več pa še ne. Vse ob svojem času.

17 mesecev

2008-12-03T12:14:00.003+01:00

je imela včeraj Larisa. Pa je nekako kar odšlo mimo naju. Nekako ne spremljava več, gre vse prehitro in vse premalo časa imam, da bi se še toliko ukvarjala z našim sončkom. Tako sem padla v službo, pogosto delam nadure, včasih si delo nesem tudi domov - in posledično imam slabo vest, da zanemarjam otroka. Pojma nimam kako vse skupaj uskladiti, povrh vsega pa si še očitam, da imam tako zanemarjeno stanovanje...ah kaj bi tarnala, sem samo ena izmed mnogih. Če ima kdo pameten nasvet kako najti več časa za otroka, pa na plano z njim. Samo ne mi s tem, da naj manj spim, jaz res rabim 8 ur spanja, glede na to, da se Larisa zadnje mesece ponoči ničkolikokrat zbuja. Zadnje mesece je tudi skoraj ves čas bolna. Krivec ? Vrtec.

Kaj je novega v njenem besednjaku? Zdaj je že precej razširjen, skoraj vsak dan je kaj novega.
papiga - to besedo je neko jutro začela izgovarjati popolnoma pravilno, potem, ko sva prejšnji večer gledale papigo v slikanici.
stic - je še vedno stric
dago - je njen ljubi striček drago
babi - je postala po novem tudi babica
mami - sem po novem tudi mamica
teja - ponavadi me ta klic zjutraj prebudi, tako kliče včasih mojo malenkost (pojma nimam kje je to pobrala?)
ati - je že dolgo (od enega 9.meseca) njena najljubša beseda
kako - naj bi pomenilo, da je kakala; vendar kakor kdaj
pipi, fifi - in še nekaj podobnih različic za našega psa
ajo - pove kadar da punčko spat
spi
kuh - kruh
pi ali pij- pomeni da bi pila, da je žejna
koska - kocka
teta - so kar vse ženske po vrsti
uka - bratranec Luka
auto - se je prelevil iz ato-ja - napredek ali ne?
mijav - dela muca
pa še cel kup besed uporablja, za katere pa še nisem razvozljala pomena. Včasih tako zavzeto klepeta in mi kaj razlaga, jaz pa ne razumem niti besede, njej je seveda vse čisto jasno.
Zelo rada lista slikanice in zdaj se celo lahko za kakšno minutko skoncentrira in mi kaj na slikah pokaže, če jo vprašam. Tako pozna živali, kot so muca, kuža, ježek, kravica,račka, pove kako se oglašajo račke (gaga), muce (miajv), kužki (ovov), pokaže vse dele telesa, tudi na živalih, npr. ušesa, oči, nosek, usta, noge, ritka, trebušček, lasje. Rada sestavlja stolpe iz lego kock in riše čirečare na mgnetno tablo. To sem ji kupila zato, da mi vsega stanovanja ne popiše.
Na lička nama z atijem podeli lupčka, ki je ves slinast iz zraven zagode moa.
Čevlji so zgleda nek fetiš ali kaj; neznansko rada se preobuva, ene čevlje dol in druge gor in obuje vse po vrsti, kar se najde v omari. V trgovini jih zagleda že od daleč in hoče takoj obuti nove, v vrtcu se najprej ko vstopiva v garderobo zažene do copat drugih otrok. Pa naj še kdo reče, da so to geni, potem bi z Robijem morala imeti polno omaro čevljev, pa jih nimava.
Dirkanje po stanovanju je še vedno aktualno, pa lovljenje in plesanje (pleše tako, da cepeta z nogami, se vrti v krogu ali pa se samo pozibava z zgornjim delom telesa)
Cmerjenja je še vedno ogromno, zdaj še toliko več ker skoraj ni dneva, ko ne bi imela vročine in je posledično še bolj tečna.
Takšen škric je danes naš sonček.
Težo dodam danes zvečer, ko jo po dolgem času spet stehtam. Upam, da je že dosegla magično mejo 10 kg.

Kahlica

2008-10-30T11:39:00.003+01:00

Nekako dva tedna nazaj sem prišla na idejo, da bi pa mogoče že lahko počasi začeli z uvajanjem kahlice. Pa sem res en dan Lariso slekla in jo posadila na kahlico. Seveda sem ji tudi slikovito opisala kaj naj bi se na kahlici počelo. In je res nekaj minut obsedela. Potem sva to čez nekaj dni spet ponovile. In je pokazala kar veliko željo, da bi sedela na kahlici, sploh če sem jo posadila pred ogledalo na hodnik. No, prejšnji teden si je pa že začela sama slačiti hlače, v bistvu je bolj poskušala, ker ji še ne gre. V torek, 28. novembra je pa že sama napovedala, da bo kakala. Babica jo je res takoj posadila na kahlico in mala prebrisanka je res kakala. Bravo! Nekako nisem pričakovala, da bo že razumela kaj sploh hočemo od nje. Tudi včeraj zjutraj, ravno ko sva se odpravljale v vrtec je hotela na kahlico, pa se nama je preveč mudilo in potem je v avtu res kakala. Zdaj jo moramo dosledno spremljati in jo vedno posaditi na kahlico, pa bo. Pa še za lulanje ji moram razložiti. Upam, da je ta začetna vnema ne bo minila in da se bo počasi navadila na kahlico. Zaenkrat sem zelo zadovoljna, pravzaprav presenečena.
Govorni razvoj gre tudi hitro naprej, odkar jo zadnja dva tedna odvajamo dude. Podnevi, ponoči nikakor ne gre brez. Dude se je pa tako navadila, odkar je šla v vrtec, da je kot en odvisnik. Ko ji jo vzamemo, se lahko joče in joče in joče....in ne popusti. Pa sem tudi jaz sklenila ne popuščati. Da se vrnem nazaj, resnični je začela čvekati že po enem dnevu brez dude. Zdaj pogosto uporablja naslednje besede (dodajam prevod kjer je to potrebno):
ati
mami, včasih sem še vedno ami (ko se ji ravno ne ljubi izgovarjati cele besede)
papa - adijo
didi - duda
pipi ali bibi - naš pes Filip
babi
teta
amam- pomeni da je lačna ali pa kar na splošno hrano
kak - kakam ali kakec (to še ugotavljam)
gaga - račka
ou ou - pes
miju - muca
tic - stric
gagu ali kagu - kapa pa naj se sliši še tako smešno
nini - ponavadi pomeni da je vse pojedla in da ni nič več na krožniku ali v kozarčku

Vrtec

2008-10-01T14:21:00.003+02:00

Nekako ne najdem časa za pisanje. Nič več! Pa še vedno upam, da si bom uspela organizirati življenje tako, da tudi za to početje najdem še kakšno minutko.
Da se lotim današnje teme, vrtca.
Z uvajanjem nismo imeli nekih problemov, deloma zato, ker si midva niti dopusta nisva mogla privoščiti, deloma pa je razlog verjetno v tem, da se je že pazila pri varuški. Enostavno sem jo prvi dan (po enotedenski bolezni) peljala v vrtec in jo pustila tam do desetih. Ponjo je potem šla njena zlata tetka in jo prepustila moji mami. Drugi dan pa je ostala že ves dan. Brez problema in joka. Vzgojiteljice so super, obe. Je pa problem z boleznijo. Prvi teden v septembru je bila že bolana, tako da sploh ni mogla normalno štartat z vrtcem, vnetje desnega ušeska - sploh prvič in antibiotik. Drugi teden je dobila vročino kar tako in je bila v sredo doma. Tretji teden je dobila vročino že v nedeljo zvečer, v ponedeljek pa še drisko in smo jo imeli dva dni doma. Četrti teden je imela en dan vročino, spet en dan doma. Zanimivo, da vročina vedno mine v enem dnevu. Je pa že tri tedna smrkava. Sem pričakovala bolezni, toda tole je pa že kar na meji normalnega. Nekako krpamo varstvo z eno babico, da ne manjkava v službi. Zdaj bo sicer lažje, ker je tudi moja mama spet doma, pa bomo še njo malo okupirali.
Drugače pa Larisa pridno teka po stanovanju, temu primerno je zdaj še večji kaos. Ati jo še vedno neskončno rad prenaša na rokah in mala zvitorepka to s pridom izkorišča. Takoj ko pride ati domov, namreč začne tečnariti in jokati, da jo potem vzame v naročje. In glej čudo, v trenutku je vse dobro.In tako potem ves večer. Le zakaj tega ne počne pri meni? Verjetno zato, ker sem slaba mama?
Larisin besednjak je še vedno na spodnji meji minimalnega. Zakaj pa bi govorila, če ji ni treba, ker ji beremo misli. Pa tudi duda je napoti. Šalo na stran, v resnici najljubša beseda je ATI, midve sva jo vadile v neskončnost. Druga najljubša beseda je DIDI. Če rabite prevod - duda. Potem sledi AMAM, to izgovarja vse dokler se ne nasiti, ali pa če vidi koga jesti, ne glede na to ali je že jedla (mali požeruh). Pa OU OU, če vidi psa, KUKU, ko se skrivamo, tudi kakšen glasen KOKOKO odmeva po stanovanju, ali pa MAM. Te zadnje še nisem razčistila ali misli mojo malenkost ali pa hrano. V vsakem primeru mene povezuje skupaj s hrano.
Drugače pa je njeno razumevanje besed precej večje. Pri trinajstih mesecih je že znala pokazati vse dele telesa: lase, oči, ušesa, usta, zobke, roke, noge, ritko, trebuščka. To zdaj zna prav lepo pokazati tudi na igračah in drugih živalih. Knjigice pa še vedno najrajši prelistava, v nedogled. Če se uspe za kratek čas skoncentrirati pa pokaže tudi na kakšno sličico, če jo vprašam npr. kje je žoga.
Tako se razvija naš sonček.

Dopust

2008-08-23T16:40:00.004+02:00

Glede na to, kako nam je lani padel dopust v vodo, se je letos izteklo še lepše kot v sanjah. Vse se je poklopilo, ne glede na to, da sploh nisem imela upanja, da dobim dopust. Torej, firma, kjer sem delala je šla v stečaj, nato sem se prijavila v novo firmo (enak lastnik), dopust mi je seveda propadel - lanski in letošnji - in štartala sem z nule. Ne glede na to, sem uspela iztržiti dva tedna dopusta in to celo takrat, kot ga je imel moj dragi. In še zadnja najlepša stvar, ker ni bilo prostih apartmajev, smo šli kampirat, kot še vedno doslej. Le da tokrat nisva bila sama, ampak z najino lubico. Fenomenalno! Verjamem, da ji je v šotoru bilo še lepše, kot bi ji bilo lahko v apartmaju. In še šotor smo imeli na plaži. V San marinu, v Loparju na Rabu.
Kaj je lepšega, kot mivka na pragu šotora? In enoletni otrok, ki vse kar prime nese v usta. Prvi dan me je še skrbelo, potem pa ne več. Je kmalu ugotovila, da ni tako prijetno škrtati z mivko med zobmi. Vožnjo je prenesla naravnost fantastično - seveda ponoči. Podnevi je spala kar v prenosni posteljici na prostem.
Kopanje je pa čisto posebno poglavje. Prve dni je kar vriskala od veselja in hotela plavati po vodi brez obroča. Višja je bila voda, bolj ji je bilo všeč. V bistvu ni bilo minute, da ne bi uživala v vodi. Tudi hoja po vodi jo je neznansko zabavala. In ko sva jo končno le odnesla ven iz vode je tako glasno protestirala in kričala, da se je marsikatera glava obračala za nami. Bolje tako, kot pa par, ki sem ju opazovala - kljub jokanju otročka, sta ga namakala v vodi, škoda zgubljati besede.
Čeprav smo se večino dopusta skrivali v senci, ker nam na plažo sploh ni bilo potrebno hodit, smo vsi trije, tudi Larisa dobili barvo. Živi dokaz, da lahko porjaviš kljub sončni kremi in senci. Ne vem kakšni bi bili če bi se ves ljubi dan na plaži nastavljali soncu, kot so to številni počeli in to z majnimi otroci. Vsekakor sam vsak ve kaj je dobro za njegovega otroka, pa vseeno včasih ne moreš mimo...
Tudi prijateljice si je Larisa takoj našla. V sosednji prikolici so bile tri punčke iz Nemčije. Od pet let navzgor. Tako dolgo jih je klicala in se jim nasmihala, da jih je pridobila na svojo stran in so se na mivki igrale z njo. Najmlajšo svetlolaso punčko je najprej objela in ji dala cmok. Veliko smeha in dogodivščin.
Vsekakor je dopust na morju z majnim otrokom še lepši kot sicer. Edino česar nisem mogla početi v izobilju

1. rojstni dan

2008-07-03T10:08:00.008+02:00

Včeraj smo praznovali Larisin 1. rojstni dan. Sicer ne v pravem pomenu, jaz sem namreč spet, ali bolje rečeno še vedno, bolna. Naredili smo odtise rokic in nogic za v okvir, da imamo en otipljiv spomin, pa še nekaj fotografij. Drugače pa smo s torto in svečko praznovali že v soboto. Za Lariso sem pripravila malo tortico iz njenega mleka samo zanjo, ker prave torte še ne sme jesti. Obložila sem jo z malinami, ki jih ima tako rada, da je maline posmukala s tortice skorajda preden smo upihnili svečko. Pri tem sta ji pomagala Vanja in Luka, njena sestrična in bratranec. Praznovali smo kar za našo hišo, na prostem, spekli nekaj na žaru v najožjem družinskem krogu. Babici, dedek, tetica z družino in mi trije. Torta je bila njami.
Larisa obožuje novo gugalnico, ki smo jo postavili na trati za hišo in mobilnega polžeka, pa seveda darila Vanje, Lukca in babice. Čajne skodelice in krožničke sem danes pobirala po vsem stanovanju.
Larisa že pridno stopiclja kjerkoli se lahko z rokama oprime, samostojni koraki so bolj redki. Navdušena je, če lahko stopica od atija do mamice in oba jo seveda ujameva tik preden pade. Tu je smeh zagotovljen. Ponoči kar pridno spi, kot že nekaj mesecev. Govori mama ali mamamamama, ati ali dadi (dadi je posebej priljubljena fraza zadnje dni), pa amamam, če je lačna ali pa papap. K meni se pride stisnit vsake toliko časa, sploh zdaj ko skoraj nič nisem bila z njo ker sem bolana. V trenutku spleza sama na kavč in name in se za nekaj trenutkov stisne k meni. Pa dajanje lubčkov je tudi popularno. Seveda ga ne dobimo kadar mi hočemo, ampak kadar sama hoče. V trenutku pridrvi in stisne na lička en velik, slinast poljubček, potem pa spet oddrvi. Še vedno se rada lovi in ko se odpravi iz sobe pomaha in reče papa.
Je pa zadnji mesec začela krempati in gristi. In nikakor ji ne morem dopovedat, da ne sme. Mogoče jo daje jeza, ker misli, da sem jo zapustila. Verjetno bo to nek vedenjski odgovor na to, da mora k varuški. Ves njen ustaljeni ritem se je obrnil in verjetno se ne počuti dovolj varne. Ali pa je to pač samo obdobje, ko vsepovsod, ne samo na igračah, preizkuša svoje zobe in nohte?
Kakorkoli upam, da bo kmalu minilo, medtem pa ji bom še naprej poskušala dopovedati, da tega ne sme.
Legokocke so daleč najbolj zanimiva igrača, zdaj ji že uspe, da kakšni kocki sestavi, ne samo razstavi in včasih jih tudi sama pospravi nazaj v škatlo. Takoj za duplom so knjige ali revije, ki bi jih do neskončnosti listala, naprej in nazaj. Ko se naveliča, revijo navadno raztrga. Veliko veselje ji nudi tudi metanje kljukic z balkona, pa guganje na gugalnici in vožnja s kolesom za atijevim hrbtom. Čeprav jo slednja pogosto uspava. Previja se še vedno zelo nerada in takrat ponavadi kriči od jeze. Sicer je pa najbolj zlat otrok pod soncem.
Larisa bodi tak sonček še naprej, očku in mamici si v neskončno veselje in največji zaklad.
Teža: 9100g
Velikost: 75cm

Varstvo

2008-06-29T08:18:00.006+02:00

Sem začela delat, pa skorajda ni več časa, da še kaj napišem. Poleg tega sva bile obe z Lariso bolne. Mene se je angina tako lotila, da sem po nekaj dneh zbolela nazaj in tokrat nisem in nisem mogla zbit vročine, ki je nihala od 39 stopinj, pa tja do 39,9. Druga konjska doza antibiotikov je potem končno prijela, tako da sem danes vzela še zadnjo tableto in upam, da bom zdaj zdrava. Je res nerodno, da ti poteče porodniška in namesto, da prideš v službo, greš na bolniško, najprej zaradi otroka, potem pa še zaradi sebe.
Lariso peljem pazit k varuški, ki se je še ni navadila. Vsakič, ko jo zjutraj peljem začne prej jokat. Prvi dan še ni jokala, nato drugi dan je začela jokat v bloku na hodniku, tretji dan na stopnišču, četrti dan že zunaj pred vrati bloka, peti dan na cesti, šesti dan v avtomobilu, sedmi dan že doma, ko sem jo dajala v avto, osmi dan pa že kar doma, ko sva šle po stopnicah. Varuška pravi, da je grozna, da ves dan joka in noče spati. Meni je pa tudi vsak dan huje. Bolj se Larisa upira, bolj je meni hudo. Sem začela razmišljat, da poiščem novo varuško. Tej dam pa še en teden časa. Glede na to, da je doma dokaj pridna (res je da sem jaz ves čas z njo in ni nikoli sama), pri varuški verjetno joka zato ker izsiljuje. Tako sem en dan letela že nekaj po dvanajsti ponjo, ker me je klicala in rekla, da tako joka, da še diha ne in da ni za zdržat. Vseeno se čudim, da je ne more umirit in da se ne more zamotit s kakšnimi igračami. In konec koncev so tam tudi drugi otroci. Otroke pa ima neizmerno rada. Kakorkoli, sem se odločila, da ta teden še počakam, če ne bo bolje pa poiščem novo varuško, nekje jo bom že našla.
Kar se tiče vrtca - no, to je pa dolga zgodba. Septembra gre definitivno v vrtec in to celo v tistega, ki smo ga imeli na spisku na prvem mestu. Stvar je pa takšna, da so nas na začetku zavrnili in da smo bili na čakalnem prioritetnem vrstnem redu na osmem mestu, so mi po telefonskem razgovoru povedali da v tem šolskem letu zagotovo ne bomo prišli noter, da pa bomo naslednje leto septembra ob ponovni prošnji imeli prednost. Tako sem se odločila, da sprejmemo mesto v drugem vrtcu, ki so nam ga ponudili čisto blizu mojega delovnega mesta. Potem so se pa spomnili v prvem vrtcu, da bi pa vzeli Lariso v njihov vrtec, le da v drugo enoto. Najprej sem sprejela, ker so mi rekli, da me bodo ob morebitni moji zavrnitvi čisto zbrisali iz seznama. Po premisleku pa sem se odločila, da izsiljevanja ne bom sprejela in jo bom raje vpisala v drugi vrtec, blizu službe. Še isti dan, dve uri po tem, ko sem prvi vrtec odpovedala (rekla sem, da če ne dobimo v tisti enoti blzu doma, jo raje dam v drug vrtec), me je klicala ravnateljica tega vrtca in dejala, da zdaj pa imajo prosto mesto v prvem vrtcu, da je nekdo odpovedal in da je Larisa na prvem čakalnem mestu.
Kako, kaj? Seveda mi nič ni bilo jasno. Absolutno sem bila takoj zato. Kako smo prišli iz osmega čakalnega mesta v trenutku na prvega in to še isti dan, ko smo odpovedali, mi pa še danes ni jasno. Vsekakor je videti, da tole z vrtci ni vse po predpisih, kar me samo žalosti. Da se takole manipulira še s čisto majcenimi otročki mi ne vliva nekega optimizma in zaupanja v ta sistem.
Konec koncev sem pa le vesela, da smo, kakorkoli že, prišli do želenega vrtca. Da se le še vzgojiteljice jeseni izkažejo.

11 mesecev in prvi koraki

2008-06-06T12:02:00.007+02:00

11 mesecev je dopolnila v ponedeljek, pa nekako ni bilo časa, da napišem kaj je novega.
Teža: 9200g
Višina: 75cm
Tako nekako so naše okvirne meritve. Včeraj sva bile na prvem obisku pri varuški. Samo za dve urici. Sprva je samo opazovala druge tri otroke, potem se je pa začela igrati in kmalu je zlezla k prvemu fantku in mu dajala lubčke. Ostali otroci so stari največ dve leti in mislim, da se bo Larisa dobro imela. Danes sva jih tudi obiskali za kakšno urico in pol, v ponedeljek gre pa zares. Imam občutek, da bo kar veliko joka, sploh zato, ker imamo svoje navade kdaj spati, kdaj jesti in predvsem mene ne bo zraven. Upam pa, da se bo kmalu navadila vsega novega. Je pa danes pri varuški naredila prve tri samostojne korake, kar ji še doma ni uspelo. Se je hotela malo považiti. Preden bo pa zares shodila bo pa minilo še kar nekaj časa, ker hoče vse sama. Da hodiva po stanovanju tako, da dovoli da jo jaz podpiram, mora biti res dobre volje.
Vrtec Zarjo smo dobili za september, ampak na čisto drugem koncu mesta. Vrtec na Hudinji, ki nam je najbližje pa nas noče. Tam smo na tako dolgi čakalni listi, da pred naslednjim septembrom, se pravi leta 2009 zagotovo ne bomo prišli na vrsto. Če bi poslušala upraviteljico tega vrtca in v druge vrtce ne bi dala prošnje za vpis bi bila tudi septembra brez vrtca. Glede točkovanja komisije pa sploh ni vredno zgubljati besed, kako je sploh mogoče, da v enem vrtcu zbereš 30 točk v drugem pa samo 22, po istem kriteriju oz. sistemu točkovanja. Vsaj kolikor sem jaz razumela. Ne bom razglabljala zdaj o tem, ker nima smisla. Skratka 20. junija bo vpisana v vrtec Zarja, na Hudinjo bom pa vseeno vložila pritožbo že zaradi načina točkovanja. Do septembra bo pač morala k varuški, kar me bo stalo kar precejšen delež plače, glavno pa je, da je dobra do otrok in da je Larisa na varnem dokler delam.
Priložene fotografije so pa z Areha, posnete prejšnjo soboto.

Vam pokažem, kako se oblečejo očkove kratke hlače?

Nekako takole. Ojooooj, hočem ven!

Važička.

Deseti zobek

2008-05-29T11:32:00.002+02:00

Čisto po naključju sem včeraj odkrila še deseti zobek. Desna zgornja trojkica je tudi že zunaj. Zdaj čakamo še spodnji dve trojkici, ker se nanormalno slini. Po tleh nastaja za njo slinasta sled, ker se ji kar cedi z brade in okoli ustec, sploh pod spodnjo ustnico je dobila spuščajčke, ker ima tam ves čas mokro. Ne uspem cel dan za njo letat in jo brisat.

2008-05-27T20:28:00.003+02:00

Se bliža najino slovo. Dobesedno tako razumem začetek službe, kot da se poslavljam od otroka. Grozen občutek, ker sem res že skoraj 11 mesecev, 24ur na dan v njeni družbi. Ne vem če bi lahko v vseh teh mesecih naštela za en dan ur, ko ni bila z menoj. Zato še toliko težje sprejemam začetek službe, pravzaprav me je kar groza. Danes me je sploh še posebej zadelo, postavilo pred dejstvo. Ves čas sem dan ločitve prestavljala nekam v podzavest za pozneje. Češ, ko bo čas za to se bom že soočila s tem. Danes sem se dokončno zmenila za varstvo z dnem 4.6.2008. In zdaj dejstva ne morem več odrivat nekam za pozneje, to je to.
Če pa se poskusim malo potolažiti in pogledam z druge strani; Larisi verjetno ne bo hudega, teta, ki jo bo pazila zgleda v redu, med drugimi otroci bo imela super družbo - upam. Meni pa mora življenje tudi teči dalje, da se spet malo bolj socializiram. In če so vse druge preživele bom morala tudi jaz.
Pa sem vseeno žalostna in si bom pokvarila zadnji skupen teden, če se ne spravim k sebi. :-(

Takole je pa Larisa danes zmazala celo banano. Čisto sama in temu primerno je miza dobila čisto novo preobleko. Je pa na koncu polizala še prste. Tako zabavna je, da me vsak dan spravlja v smeh.

Obožujemo vodo

2008-05-26T18:46:00.003+02:00

Današnji dan je bil pa res prvi tak vroč dan letos in ker je Robi ravno prišel zgodaj iz službe, sva skupaj napolnila Larisin bazenček, ga dala na balkon in jupiiii Larisa je lahko uživala. Sploh je bilo super ker je lahko bila nagica, brez pleničke. Naši lubiki se najbolj ustrežeš, če jo lahko okopaš, samo da je voda okoli nje in je srečna. Hmmmm, ni dvoma, to ima pa res po meni.

1.piknik julijk

2008-05-26T18:13:00.004+02:00

Včeraj smo imele čvekice s foruma piknik ob Šmartinskem jezeru. Žal ni bilo vseh, kar nekaj je bilo pogrešanih. Vsi ostali udeleženci, ki smo utegnili priti smo se pa imeli lepo, sploh naši najmlajši. Larisa je uživala v svoji družbi, res je bila ves dan dobre volje. Še zdaj ne vem koliko otrok je bilo včeraj na kupu. In eden lepši od drugega. Naši julijčki in julijke so seveda najlepši letnik 07 :-). Sami dobrovoljčki. Jaz sem se pa tudi načvekala, končno v živo, čeprav je bilo premalo časa z vsemi dodobra poklepetat, sem pa prepričana, da se še srečamo. Najbolj zanimivo je bilo, da sem takoj spoznala večino najmlajših udeležencev, medtem ko staršev pač še nisem poznala (z izjemo organizatorke). Ampak sem potem hitro povezovala malčke ter mamice in atije. Z atiji sicer nisem uspela kaj dosti govorit, smo se pa zato mamice kar načvekale. Na koncu lahko samo rečem, da je bilo res lepo, julijke so same fejst babike. Edino, kar obžalujem; prekratko, prehitro je minil čas.
Žal prilagam samo eno fotko, da ne kršim zasebnosti drugih malčkov.
Pa še nekaj, včeraj je bil tudi že zdavnaj pozabljen dan mladosti in je samo naključje, da so se naši malčki ravno včeraj srečali?

Bazen

2008-05-25T09:17:00.005+02:00

Končno smo se včeraj odpravili na bazen, čeprav je bilo videti, da nam ne bo uspelo. Časovno namreč, včeraj je Larisa spala več kot dve uri popoldan. Vedno bolj me čudi to njeno spanje. Saj nimam nič proti, ampak me že malo skrbi ker nikoli ni hotela spati, zdaj pa kar naenkrat toliko spi. Nekaj čez pet smo se potem le uspeli zbasat v avto in smo se odpeljali kar v Laško. Vodo imajo zelo toplo, zame kar preveč. Lariso sva poskušala dati v Fredov obroč, pa je nogice ves čas tiščala naprej in kar kričala je od nezadovoljstva, da ima nekaj okoli sebe. Ko sva obroč odstranila pa je neskončno uživala v vodi. Popolnoma nič je ni bilo strah, kar metala se je v vodo. Domov smo prišli šele ob osmi in takoj po flaški meleka je zaspala in spala do pol osme zjutraj. Ne bom se hvalila kako lepo ponoči spi, ker se mi lahko vse maščuje. Sploh zdaj ko se gre čez 14 dni pazit. No, led je prebit, bomo še šli. Da obožuje vodo, smo pa tako vedeli, ker se neskončno rada kopa doma v banici.

Tukaj pa prilagam še dve fotki, tudi od včeraj. Larisa se namreč zadnji teden postavlja na nogice brez opore. Tako stoji sicer samo nekaj sekund, začetek je pa le.

ZOO

2008-05-18T14:20:00.004+02:00

Da ne bom kar naprej pisala prvič to, prvič ono, bodo zdaj naslovi bolj kratki. Za Lariso je itak vse prvič.
Torej, ati je hotel že enkrat končno videti ZOO, pa smo se včeraj po kosilu na hitro spakirali in odpeljali v Ljubljano. Vreme je na srečo zdržalo, čeprav je na poti nekje okoli Trojan, že tudi deževalo. Ampak mi se nismo dali in smo si lepo v miru ogledali vse uboge živalce. Uboge zato, ker imajo večinoma res premalo življenjskega prostora in nekatere živali zagotovo v tem zaporu trpijo. Nisem pristaš živalskih vrtov, ker vem, da je za divje živali edino pravo okolje narava in brez prostosti ne morejo živeti polnega življenja. In končno zaradi ljudi, ki hodijo v živalske vrtove le ti obstajajo.
Pa vendar, v Rožno dolini je ZOO in zakaj si ne bi Larisa teh živali ogledala, da ne bo mislila, da na tem svetu obstaja le Filip.
Najbolj je bila navdušena nad morskima levoma, zakaj, ker sta bila v vodi in ker znata tako hitro plavati. Včeraj je bilo vse polno študentov, ki so predstavljali živali in izvedeli smo marsikaj novega in zanimivega o živalih. Božali smo želvico in ovčko, ježka se je pa Larisa bolj s strahom dotaknila. Videli smo emujevo jajce, kožo in rogove jelena, srne in koze, pa tudi kožo volka in žirafe. Opazovali smo paličnjake, predvsem paličnjak živi list je bil zanimiv, pa piščeta domačih kokoši in japonskih prepelic, majcene pujske, in še in še.
Pav je bil glasen, noj je preganjal žirafo, slon se je dolgočasil, mucke kot so lev in tiger ter puma so spale globok spanec. Papige so bile prepirljive kot vedno, zebre so zdolgočaseno mulile travo, volkovi so se podili po ogradi, kozorogi so zadovoljno prebavljali zadnji obrok, ris pa se je nekam skril. Šimpanzovo hiško prenavljajo, tako, da smo na koncu pokukali še k opicam ob vhodu, ki sem jim žal pozabila ime, previli rito, potem pa smo se končno odpravili domov.

Prvič pri zobarju

2008-05-13T11:16:00.003+02:00

Ne morem mimo, da ne napišem, kako je naša lubika pridna. Mesece nazaj, ko je tako zelo jokala so me vsi "tolažili", da bo potem z meseci vse samo težje zame. Pa je resnica ravno nasprotna, vsak teden je lepše in lažje zame. Vedno manj joka, se zna tudi sama zamotiti in neizmerno rada ima ljudi. V družbi se najbolje počuti.Seveda še ima kakšen zelo tečen in napored dan ali pa urico, je pa tega res vedno manj.
Po prvih šestih zobkih, ki jih je dobila do nekje šestega meseca, so začeli izraščati tudi drugi in to celo brez kakšnih vidnih težav. V četrtek (mislim, da smo bili 8.5) sem opazila spodnje dvojkice, danes pa je Larisina zobozdravnica ugotovila, da je zunaj tudi leva zgornja štirica. Kar pomeni da je Larisa že ponosna lastnica lepih belih devetih zobkov.
Ja, danes sva bili prvič pri zobarju. Zobozdravnici pravzaprav, ki je izredno prijazna, malo starejša gospa in mislim, da bo super. Vzela si je čas in se pozanimala ter razložila vse okoli zobkov, kako jesti, kaj piti. Naj bi pile res samo vodo (jaz ji zadnje čase dajem nesladkan naraven komarčkov čaj, ker sem ugotovila, da je potem bolje razpoložena in lažje zaspi), nobenih snackov med obroki (jaz ji včasih dam skorjico kruha ali rižev vafelj). In dude bi jo tudi vsaj podnevi morali odvaditi. Razložila mi je, kako z gazico obrisati dlesni in zobke, čeprav mi že štiri mesece uporabljamo tudi krtačko. Zvečer čiščenje brez zobne paste in bojda je to bolj navajanje na zobno krtačko kot pa prav čiščenje zobkov. Skratka bila je izredno zadovoljna in poudarila, da ima res lepe in pravilno raščene zobke in pohvalila tudi mene, da lepo skrbim zanje. Nazadnje naju je povabila na naslednji preventivni pregled čez šest mesecev, torej v začetku novembra.
Kaj je še novega? Ah ja, danes je Larisa ob triciklu naredila polne tri kroge po stanovanju. Polne tri kroge hoje mislim in to tako, da se je držala tricikla za belanco in ga potiskala pred seboj, potem sem ji pa jaz malo pomagala s potiskanjem, da se je sama osredotočila na premikanje nogic. Zadevo je poštudirala čisto sama. Bravo Larisa.
In še to, včeraj je prvič zaspala brez mene. Sem se dobila z bivšim sodelavcem in sodelavko na pijači, Lariso je pa spravil spat Robi.

Prvo kolesarjenje

2008-05-10T18:41:00.003+02:00

Danes smo se vsi trije vsedli na kolo in se peljali naokrog za dobre pol urice. Larisa je pred tem spala dve uri in pol, kar je čisto neverjetno. Po novem jo dam še budno v posteljico in sama zaspi. Kaže, da bo celo osvojila popoldanski spanec. Skratka, da se vrnem na štorijo o kolesu; preizkusili smo novo čelado, pa zgleda v njej kot v kakšnem oklepniku ;-).Med vožnjo je ves čas opazovala kaj delam jaz, bingljam in brcam z nogami na neki čudni stvari. Peljali smo se do Zadobrove čez hmelj in nazaj. Nazaj grede jo je pozibavanje na sedežu uspavalo in je počasi zakinkala z glavico na prsih. Pa naj mi še kdo reče, da otroci na kolesarskem sedežu ne zaspijo. In spet se je izkazalo, da ni vedno pametno poslušati kakšnega prodajalca ali nasvete drugih staršev, naš otrok je pač drugačen. Svetovali so nama namreč, da sedeža Hamax, ki ima regulacijo naklona naslonjala, nima smisla kupiti, ker je ta funkcija neuporabna. Pa se je že ob prvi malo daljši vožnji trditev izkazala za neresnično.
Po več kot letu in pol je bilo sesti na moje kolo naravnost božansko. Če bi se našla kakšna urica samo zame bi takoj izkoristila za vožnjo na primer do Žičke kartuzije - ta tura čez hribe mi je najbolj pri srcu. Z Lariso žal še nekaj let ne bo prevozna, ker vodi po kolovozih strmo čez hribe skozi gozdove. Bomo morali poiskati nove ture primerne za našo malčico. Kako bo še lepo.

Usodni korak

2008-05-04T22:17:00.002+02:00

Sem vam dala mislit? Ne, ne, midva sva še po starem, mojemu dragemu še nikoli kaj takega ni padlo na pamet. Je pa nekomu iz Maribora, pojma nimam komu. Včeraj zvečer sem namreč šivala hlače in čisto slučajno ujela z enim ušesom poročila s TV-ja. Na kratko, neka javna oseba se je bojda končno odločila za usodni korak. Človek se mi je v trenutku zasmilil. Pa ne zato ker se bo poročil, kot sem razbrala iz novinarske prispodobe, ampak zato ker so ta korak že na začetku označili kot usoden.
S kakšnim razlogom pa je poroka usodna? Jaz si namreč usodni korak razlagam kot nekaj negativnega, celo morbidnega. Npr. usodni korak je naredil nekdo, ki je stopil na mino ali pa v prepad. Enačiti to s poroko je pa že višek sarkazma. Saj vem, to je pač slovenski izraz. Zanimivo, da drugi narodi na poroko ne gledajo tako zlovešče, pa verjamem, da se jih še precej več loči kot pri nas. Kako pa bi to dobesedno zvenelo v angleščini? Leathal step? Ha, ha.

10 mesecev

2008-05-02T18:02:00.009+02:00

Pa smo dočakali tudi dvomestno številko, čeprav bi jaz raje zavrtela čas malo nazaj. Danes smo bili na sprehodu proti Kunigundi. Za razliko od včeraj je bilo sončno in nas ni ujel dež. Včeraj smo se namreč ravno odpravili in naredili kakšnih 200m, ko se je v trenutku ulil dež in toča in to tako močno, da smo vsi premočeni pritekli nazaj do avta. Najbolj je bil premočen ati in pes Filip, no, nasmejali smo se in odpeljali domov sušit premočeno obleko in voziček.
Med drugim se je ravno danes Larisa tudi prvič peljala na kolesu. In baje uživala. Tako pravi očka, ki jo je vozil naokoli, jaz sem tačas izkoristila za čiščenje stanovanja, žal - in zamudila prvo kolesarjenje.
Drugače pa se je ravno zadnje dni začela Larisa tudi prestopicat, ob opori seveda. Še kakšnih 14 dni nazaj za nič na svetu stoje ni hotela prestavit nog ne naprej ne nazaj, zdaj pa se je končno opogumila. Jo pustim, da se popolnoma sama postavlja na noge že od vsega začetka in jo bom pustila, da začne sama stopicljati naokoli. V nobeno stvar je ne mislim silit. Zanimivo, da je nikoli nisem postavljala na noge in se je začela kljub temu pri osmih mesecih sama postavljat nanje. Otroci že vedo zakaj imajo noge, ko je čas za to. Če bo zaradi tega shodila kakšen mesec kasneje kot drugi nič zato, zaenkrat pa kaže, da njen motoričen razvoj prav nič ne zaostaja.
Našega psa Filipa ima izredno rada, ne glede na to, da on njene naklonjenosti ne vrača. Neznansko je namreč postal ljubosumen, stanje se je drastično poslabšalo, ko ga je začela cukati za dolgo dlako in mu jo puliti. To mu seveda ni bilo všeč in je kar nekajkrat renčal nanjo, Larisa pa se za to ni zmenila. In potem ji je zameril. Mu tudi ni všeč, da ves čas lazi za njim in potem večinoma beži pred njo. Sem jo pa naučila, kako ga mora božati in ga ne cuka več. Ga zna z iztegnjenimi prstki nežno pobožati in mehko položi svojo glavico na njegov hrbet. Znak, da ji je neznansko pri srcu. Verjetno se bo omehčal, ko se bo naučila bit nežna z njim. Filip je namreč izredno nežna in razvajena dušica.
Ta mesec je iznašla tudi lovljenje. Sicer še po vseh štirih. Neizmerno je navdušena, če lahko po štirih beži, jaz pa za njo in ji kličem: "Kam pa kam Larisa?" Potem se na ves glas smeji, pogleda kje sem in hitro odbrzi naprej. Nato jo ulovim in žgečkam, da od smeha komaj pride do sape, potem ona spet zbeži naprej....dokler se ne izmuči.
Ja, kar veliko smeha je pri nas doma, prav tako veliko pa tudi joka. Pa o joku kdaj drugič.
Manjka nam še teža in višina, vendar sem ugotovila, da jaz izmerim čisto drugačne podatke kot v razvojni ambulanti. Pa nič zato, neke približne mere pa le dobimo. Pri kopanju bomo torej opravili še meritve.
Teža:8850g
Višina:75cm

Evo, še dve fotki s kopanja:

Tukaj pa prilagam še današnji video utrinek, za vse zveste obiskovalce, še posebej pa za tadrugo babico in tetico, ker sem izvedela, da so jih obiskale koze in z Lariso nekaj časa ne bom upala na obisk. In koze naj čimprej omagajo, da V. hitro ozdravi.