Je kaj novega?

Nekako sem si zadala nalogo, da napišem ob mesecih, ki jih Larisa dopolni kaj se novega dogaja. Pa sem spet gladko zamudila njenih 20 mesecev.
Govorno se zelo razvija, se pa še vedno nismo znebili dude, naš star problem. Zadnji vlak smo že zamudili, ker sem opazila, da sta ji vrhnja prednja dva zobka začela rasti rahlo naprej. Na srečo imamo v začetku aprila zobozdravnika. Verjetno nas bo ona brcnila v rito in bomo stvar potem le opravili bolj ali manj na silo. Drugače tako ne bo šlo, glede na to, da ne poznam nobenega odraslega, ki bi bil bolj odvisen od alkohola in cigaret kot je Larisa odvisna od dude.
Posledično je njen govor odvisen od dude. To zgleda nekako takole: namesto hlače dol, reče hlače dou. Črke l pač ne more izgovorit, ker ob dudi ne more jezička potisnit na nebo. Se pa venomer čudim njenemu besednemu zakladu, vsak dan je namreč kakšna nova beseda, za katero sploh ne vem od kod se je pobrala.
Najini dialogi potekajo v smislu:
(Dialog v ponedeljek zjutraj, ko sva šle po stopnicah iz stanovanja)

Larisa: "Ati, ati, ati, ati,......."
Mami: "Larisa, atija ni doma, je v službi. Saj veš, da pride popoldan po tebe v vrtec."
Larisa:"Ati pide po MENE u vtec."
Mami:"Larisa, kaj si rekla?????????"
Mami v mislih:"Od kdaj pa naša Larisa obvlada svojilne zaimke???????"

Poje tudi zelo rada, vendar si še ne zapomni celotnega besedila samo posamezne besede, ostalo zapolni po svoje v "lariščini". Zato pa toliko bolj obvlada melodijo.
Pojemo skupaj:
Mami:"Larisa, bova skupaj zapele pesmico?"
Larisa: "ja."
Mami:"Katero pesmico bi pa pela? Klobuček, Metuljček, Ringaraja, Mi se mamo radi?"
Larisa: "Ne, ne, neeeeee,...ja!"
Mami: "No, dajva skupaj. Mi se mamo radi......."
Larisa: "Mi.....radi, radi,radi........Neeeeeee, ringaraja!"
Mami: "Ringaringaraja, muca pa....."
Larisa: "Ringaringaraja, muca pa...., kuža pa....pomeče. Jeeeee. Bravo, bravo isa!"

Včeraj sem izvedela na predavanju v šoli za starše, da dajem Larisi premalo papirja (A4 format) in potem včasih veselo riše tudi po mizi, pa po stolu,... Kar me je seveda jezilo. Nisem pa pogruntala, da bi ji dala velik list in potem bi naš sonček baje zagotovo ostal samo na listu. Bom danes poskusila.

Drugi sonček

Zdaj, po opravljeni nuhalni svetlini, je pa tudi že čas, da uradno objavim novico.
Pričakujemo namreč že drugega sončka. Oba sva zelo vesela, ker sva ga planirala nekje od Larisinega drugega do tretjega rojstnega dne. Kako hiter je, pa sami presodite.
Predvideni datum poroda je 15.08.2009. Bomo spet imeli poletnega otroka, kar mi je zelo všeč. Poleti je vse lažje z novorojenčkom in oblačila imamo tudi od Larise poletna. Še to, dr. Pušenjak meni, da bo spet punčka. In glede na to, da se on ne moti oz. ne pove, če ni gotov, se že z 90% verjetnostjo pripravljam, da bomo imeli dve sončici. Kaj še hočeva več?
Moje počutje zadnje čase je sicer zelo slabo. Ob nenehnih boleznih oz. anginah sem zdaj staknila še bronhitis. Zjutraj se skoraj zadavim, tako kašljam, potem pa še bruham. Sem nekako pripisovala to bruhanje kašljanju, bo pa vzrok zagotovo v nosečnosti, čeprav sproži ga kašelj. Ampak potem kar hitro mine in do službe sem že bolje in tudi malicam potem čisto normalno. Čeprav mi grozno smrdi pečeno meso, sploh kakšne klobase, ali karkoli ocvrtega. Sladkarij pa sploh ne morem. Nedavno mi je edino pasal kos torte, čokolado ne pomnim kdaj sem nazadnje jedla. Paše mi edino sadje in zelenjava, da bi imela kakšen apetit, pa ni govora. Ravno danes sem ugotovila, da toliko kil kot jih imam trenutno, po porodu še nisem imela.
Ampak vem, da bo vsega kmalu konec, mojega slbega počutja in bolezni. Še en mesec, potem pa pričakujem že bolj pomladno vreme in vse bo bolje. Tudi slabosti ne bo več, juhej.
Se zelo veseliva oba. Jaz sem še posebej srečna, da Larisa ne bo edinček in tako lažje premagujem vse težave.

19 mesecev

Uf, gre hitro, da sem se šele danes spomnila, da je Larisa dva dni nazaj praznovala 19 mesecev. Jo moram danes stehtat in izmerit, imam občutek, da je končno pridobila nekaj gramov.
Besedni zaklad se širi, ampak spet imamo probleme z dudo. Nikakor noče bit brez nje in potem samo momlja z dudo v ustih. Če jo uspemo prepričat, da jo odloži, zna pa že prav lepo govoriti. Ampak sem prepričana, da bi govorila precej bolje, če dude ne bi bilo. Mislim, da je res skrajni čas to nadlogo ukinit. Pa nekako nimava dovolj poguma ne jaz ne Robi. Robi neskončno težko posluša Lariso jokati, ona zna pa to presneto dobro izkoristiti. Se kar malo bojim, kako bo v prihodnje, če ji bo tako popuščal.

Torej, besedni zaklad oz. kaj je novega:
ati, moj - tako izrazi, da je ati njen in ne slučajno moj
vlakec
medi
bejž - zadnja dva tedna noče ne k eni, ne k drugi babici, po desetih minutah je pa že čisto srečna z njima
caja - pomeni da hoče pit čaj
nina nana - začela je peti pesmice in to nekako izgleda takole: "nina nana mamica moja"....kar nekaj si izmisli
Luka, Vanja - zna poklicati sestrično in bratranca-včasih izpusti prvo črko; pa tudi ovčki, ki jo je dobila na posodo od njiju je dala ime Luka.
pece - pove, npr. če jo ritka peče (saj je ne, ampak jaz sem jo vedno spraševala, ko je imela kdaj spuščajčke, če jo peče in si je to zapomnila)
pika - to besedo uporablja kot glagol, da jo nekaj v rokavu pika, ali pa kaktus pika, ali pa kot samostalnik, sploh če najde kakšno "pikico" na tleh.
dijo
dan
vala - hvala
auu-li,ali au-bi - au boli
lace - hlače
kapica
bundica
pati-copati
dudica ali dudika
nigica - knjiga.
To je to, kar mi trenutno pride na misel. Ni še pa začela povezovat besed. Dve besedice reče kdaj skupaj, kaj več pa še ne. Vse ob svojem času.

17 mesecev

je imela včeraj Larisa. Pa je nekako kar odšlo mimo naju. Nekako ne spremljava več, gre vse prehitro in vse premalo časa imam, da bi se še toliko ukvarjala z našim sončkom. Tako sem padla v službo, pogosto delam nadure, včasih si delo nesem tudi domov - in posledično imam slabo vest, da zanemarjam otroka. Pojma nimam kako vse skupaj uskladiti, povrh vsega pa si še očitam, da imam tako zanemarjeno stanovanje...ah kaj bi tarnala, sem samo ena izmed mnogih. Če ima kdo pameten nasvet kako najti več časa za otroka, pa na plano z njim. Samo ne mi s tem, da naj manj spim, jaz res rabim 8 ur spanja, glede na to, da se Larisa zadnje mesece ponoči ničkolikokrat zbuja. Zadnje mesece je tudi skoraj ves čas bolna. Krivec ? Vrtec.

Kaj je novega v njenem besednjaku? Zdaj je že precej razširjen, skoraj vsak dan je kaj novega.
papiga - to besedo je neko jutro začela izgovarjati popolnoma pravilno, potem, ko sva prejšnji večer gledale papigo v slikanici.
stic - je še vedno stric
dago - je njen ljubi striček drago
babi - je postala po novem tudi babica
mami - sem po novem tudi mamica
teja - ponavadi me ta klic zjutraj prebudi, tako kliče včasih mojo malenkost (pojma nimam kje je to pobrala?)
ati - je že dolgo (od enega 9.meseca) njena najljubša beseda
kako - naj bi pomenilo, da je kakala; vendar kakor kdaj
pipi, fifi - in še nekaj podobnih različic za našega psa
ajo - pove kadar da punčko spat
spi
kuh - kruh
pi ali pij- pomeni da bi pila, da je žejna
koska - kocka
teta - so kar vse ženske po vrsti
uka - bratranec Luka
auto - se je prelevil iz ato-ja - napredek ali ne?
mijav - dela muca
pa še cel kup besed uporablja, za katere pa še nisem razvozljala pomena. Včasih tako zavzeto klepeta in mi kaj razlaga, jaz pa ne razumem niti besede, njej je seveda vse čisto jasno.
Zelo rada lista slikanice in zdaj se celo lahko za kakšno minutko skoncentrira in mi kaj na slikah pokaže, če jo vprašam. Tako pozna živali, kot so muca, kuža, ježek, kravica,račka, pove kako se oglašajo račke (gaga), muce (miajv), kužki (ovov), pokaže vse dele telesa, tudi na živalih, npr. ušesa, oči, nosek, usta, noge, ritka, trebušček, lasje. Rada sestavlja stolpe iz lego kock in riše čirečare na mgnetno tablo. To sem ji kupila zato, da mi vsega stanovanja ne popiše.
Na lička nama z atijem podeli lupčka, ki je ves slinast iz zraven zagode moa.
Čevlji so zgleda nek fetiš ali kaj; neznansko rada se preobuva, ene čevlje dol in druge gor in obuje vse po vrsti, kar se najde v omari. V trgovini jih zagleda že od daleč in hoče takoj obuti nove, v vrtcu se najprej ko vstopiva v garderobo zažene do copat drugih otrok. Pa naj še kdo reče, da so to geni, potem bi z Robijem morala imeti polno omaro čevljev, pa jih nimava.
Dirkanje po stanovanju je še vedno aktualno, pa lovljenje in plesanje (pleše tako, da cepeta z nogami, se vrti v krogu ali pa se samo pozibava z zgornjim delom telesa)
Cmerjenja je še vedno ogromno, zdaj še toliko več ker skoraj ni dneva, ko ne bi imela vročine in je posledično še bolj tečna.
Takšen škric je danes naš sonček.
Težo dodam danes zvečer, ko jo po dolgem času spet stehtam. Upam, da je že dosegla magično mejo 10 kg.

Kahlica

Nekako dva tedna nazaj sem prišla na idejo, da bi pa mogoče že lahko počasi začeli z uvajanjem kahlice. Pa sem res en dan Lariso slekla in jo posadila na kahlico. Seveda sem ji tudi slikovito opisala kaj naj bi se na kahlici počelo. In je res nekaj minut obsedela. Potem sva to čez nekaj dni spet ponovile. In je pokazala kar veliko željo, da bi sedela na kahlici, sploh če sem jo posadila pred ogledalo na hodnik. No, prejšnji teden si je pa že začela sama slačiti hlače, v bistvu je bolj poskušala, ker ji še ne gre. V torek, 28. novembra je pa že sama napovedala, da bo kakala. Babica jo je res takoj posadila na kahlico in mala prebrisanka je res kakala. Bravo! Nekako nisem pričakovala, da bo že razumela kaj sploh hočemo od nje. Tudi včeraj zjutraj, ravno ko sva se odpravljale v vrtec je hotela na kahlico, pa se nama je preveč mudilo in potem je v avtu res kakala. Zdaj jo moramo dosledno spremljati in jo vedno posaditi na kahlico, pa bo. Pa še za lulanje ji moram razložiti. Upam, da je ta začetna vnema ne bo minila in da se bo počasi navadila na kahlico. Zaenkrat sem zelo zadovoljna, pravzaprav presenečena.
Govorni razvoj gre tudi hitro naprej, odkar jo zadnja dva tedna odvajamo dude. Podnevi, ponoči nikakor ne gre brez. Dude se je pa tako navadila, odkar je šla v vrtec, da je kot en odvisnik. Ko ji jo vzamemo, se lahko joče in joče in joče....in ne popusti. Pa sem tudi jaz sklenila ne popuščati. Da se vrnem nazaj, resnični je začela čvekati že po enem dnevu brez dude. Zdaj pogosto uporablja naslednje besede (dodajam prevod kjer je to potrebno):
ati
mami, včasih sem še vedno ami (ko se ji ravno ne ljubi izgovarjati cele besede)
papa - adijo
didi - duda
pipi ali bibi - naš pes Filip
babi
teta
amam- pomeni da je lačna ali pa kar na splošno hrano
kak - kakam ali kakec (to še ugotavljam)
gaga - račka
ou ou - pes
miju - muca
tic - stric
gagu ali kagu - kapa pa naj se sliši še tako smešno
nini - ponavadi pomeni da je vse pojedla in da ni nič več na krožniku ali v kozarčku

Vrtec

Nekako ne najdem časa za pisanje. Nič več! Pa še vedno upam, da si bom uspela organizirati življenje tako, da tudi za to početje najdem še kakšno minutko.
Da se lotim današnje teme, vrtca.
Z uvajanjem nismo imeli nekih problemov, deloma zato, ker si midva niti dopusta nisva mogla privoščiti, deloma pa je razlog verjetno v tem, da se je že pazila pri varuški. Enostavno sem jo prvi dan (po enotedenski bolezni) peljala v vrtec in jo pustila tam do desetih. Ponjo je potem šla njena zlata tetka in jo prepustila moji mami. Drugi dan pa je ostala že ves dan. Brez problema in joka. Vzgojiteljice so super, obe. Je pa problem z boleznijo. Prvi teden v septembru je bila že bolana, tako da sploh ni mogla normalno štartat z vrtcem, vnetje desnega ušeska - sploh prvič in antibiotik. Drugi teden je dobila vročino kar tako in je bila v sredo doma. Tretji teden je dobila vročino že v nedeljo zvečer, v ponedeljek pa še drisko in smo jo imeli dva dni doma. Četrti teden je imela en dan vročino, spet en dan doma. Zanimivo, da vročina vedno mine v enem dnevu. Je pa že tri tedna smrkava. Sem pričakovala bolezni, toda tole je pa že kar na meji normalnega. Nekako krpamo varstvo z eno babico, da ne manjkava v službi. Zdaj bo sicer lažje, ker je tudi moja mama spet doma, pa bomo še njo malo okupirali.
Drugače pa Larisa pridno teka po stanovanju, temu primerno je zdaj še večji kaos. Ati jo še vedno neskončno rad prenaša na rokah in mala zvitorepka to s pridom izkorišča. Takoj ko pride ati domov, namreč začne tečnariti in jokati, da jo potem vzame v naročje. In glej čudo, v trenutku je vse dobro.In tako potem ves večer. Le zakaj tega ne počne pri meni? Verjetno zato, ker sem slaba mama?
Larisin besednjak je še vedno na spodnji meji minimalnega. Zakaj pa bi govorila, če ji ni treba, ker ji beremo misli. Pa tudi duda je napoti. Šalo na stran, v resnici najljubša beseda je ATI, midve sva jo vadile v neskončnost. Druga najljubša beseda je DIDI. Če rabite prevod - duda. Potem sledi AMAM, to izgovarja vse dokler se ne nasiti, ali pa če vidi koga jesti, ne glede na to ali je že jedla (mali požeruh). Pa OU OU, če vidi psa, KUKU, ko se skrivamo, tudi kakšen glasen KOKOKO odmeva po stanovanju, ali pa MAM. Te zadnje še nisem razčistila ali misli mojo malenkost ali pa hrano. V vsakem primeru mene povezuje skupaj s hrano.
Drugače pa je njeno razumevanje besed precej večje. Pri trinajstih mesecih je že znala pokazati vse dele telesa: lase, oči, ušesa, usta, zobke, roke, noge, ritko, trebuščka. To zdaj zna prav lepo pokazati tudi na igračah in drugih živalih. Knjigice pa še vedno najrajši prelistava, v nedogled. Če se uspe za kratek čas skoncentrirati pa pokaže tudi na kakšno sličico, če jo vprašam npr. kje je žoga.
Tako se razvija naš sonček.

Dopust

Glede na to, kako nam je lani padel dopust v vodo, se je letos izteklo še lepše kot v sanjah. Vse se je poklopilo, ne glede na to, da sploh nisem imela upanja, da dobim dopust. Torej, firma, kjer sem delala je šla v stečaj, nato sem se prijavila v novo firmo (enak lastnik), dopust mi je seveda propadel - lanski in letošnji - in štartala sem z nule. Ne glede na to, sem uspela iztržiti dva tedna dopusta in to celo takrat, kot ga je imel moj dragi. In še zadnja najlepša stvar, ker ni bilo prostih apartmajev, smo šli kampirat, kot še vedno doslej. Le da tokrat nisva bila sama, ampak z najino lubico. Fenomenalno! Verjamem, da ji je v šotoru bilo še lepše, kot bi ji bilo lahko v apartmaju. In še šotor smo imeli na plaži. V San marinu, v Loparju na Rabu.
Kaj je lepšega, kot mivka na pragu šotora? In enoletni otrok, ki vse kar prime nese v usta. Prvi dan me je še skrbelo, potem pa ne več. Je kmalu ugotovila, da ni tako prijetno škrtati z mivko med zobmi. Vožnjo je prenesla naravnost fantastično - seveda ponoči. Podnevi je spala kar v prenosni posteljici na prostem.
Kopanje je pa čisto posebno poglavje. Prve dni je kar vriskala od veselja in hotela plavati po vodi brez obroča. Višja je bila voda, bolj ji je bilo všeč. V bistvu ni bilo minute, da ne bi uživala v vodi. Tudi hoja po vodi jo je neznansko zabavala. In ko sva jo končno le odnesla ven iz vode je tako glasno protestirala in kričala, da se je marsikatera glava obračala za nami. Bolje tako, kot pa par, ki sem ju opazovala - kljub jokanju otročka, sta ga namakala v vodi, škoda zgubljati besede.
Čeprav smo se večino dopusta skrivali v senci, ker nam na plažo sploh ni bilo potrebno hodit, smo vsi trije, tudi Larisa dobili barvo. Živi dokaz, da lahko porjaviš kljub sončni kremi in senci. Ne vem kakšni bi bili če bi se ves ljubi dan na plaži nastavljali soncu, kot so to številni počeli in to z majnimi otroci. Vsekakor sam vsak ve kaj je dobro za njegovega otroka, pa vseeno včasih ne moreš mimo...
Tudi prijateljice si je Larisa takoj našla. V sosednji prikolici so bile tri punčke iz Nemčije. Od pet let navzgor. Tako dolgo jih je klicala in se jim nasmihala, da jih je pridobila na svojo stran in so se na mivki igrale z njo. Najmlajšo svetlolaso punčko je najprej objela in ji dala cmok. Veliko smeha in dogodivščin.
Vsekakor je dopust na morju z majnim otrokom še lepši kot sicer. Edino česar nisem mogla početi v izobilju